Na eni strani smo v zadnjem mesecu lahko brali članek, ki govori o tem, da bo Codex stopil v veljavo 31.12.2009, da ne bo potrebno označevat GSO, da bosta vse sadje in zelenjava sevana ter da bodo živali morale dobivati rastne hormone in antibiotike.

Odgovor Ministrstva za kmetijstvo je bil, da Codex obstaja že vrsto let, da EU zahteva označevanje GSO, da Codex ne določa obveznega sevanja (da je v EU dovoljeno zaenkrat sevanje le posušenih aromatičnih zelišč) ter da so rastni hormoni v EU prepovedani. Pomiriti nas skuša še s tem, da naj bi bil Codex Alimentarius pravno nezavezujoč.

Kaj je res? Osebno mislim, da je verižno pismo skoraj popolnoma napačno ter sporočilo ministrstva dokaj točno, a prav tako zavajajoče, torej je resnica nekje vmes. Pa poglejmo dejstva.

Komisija Codex Alimentarius je bila ustanovljena l. 1963  kot skupni projekt Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) ter Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Glavni namen Codexa naj bi bil zaščita zdravja potrošnikov ter obenem zagotovitev pravičnih praks na prehranskem trgu. Sedaj združuje okoli 170 držav članic, ki v skoraj 30 komitejih razpravljajo o različnih prehranskih področjih. Sestanke vodi sekretariat s predsednikom na čelu, države članice pa imajo vsaka po en glas.

Slika: 29. sestanek komiteja za prehrano ter hrano za posebno dietno uporabo (Codex Committee on Nutrition and Foods for Special Dietary Uses), Bad Neuenahr, Nemčija, november 2007

Sklepi se sprejemajo na podlagi glasovanja in konsenza. L. 2003 so bila spremenjena proceduralna pravila Codexa, tako da lahko sedaj en predstavnik predstavlja celoten trgovinski blok, npr. EU. Predstavniki držav niso izvoljeni, temveč so to večinoma izbrani birokrati. Na sestankih so prisotne tudi nevladne organizacije (NVO), ki pa nimajo pravice glasovanja, temveč zgolj mnenja. Večina NVO predstavlja mednarodno industrijo, kar si lahko preberete na straneh 93 - 98 zadnjega 32. Codexovega poročila oz. preberete seznam NVO:

http://www.codexalimentarius.net/web/organizations.jsp?lang=EN

V vseh teh desetletjih delovanja so komisije pripravile okoli 300 standardov, 70 priporočil ter 70 smernic, vendar bo proces celotne standardizacije pridelave, predelave, pakiranja, označevanja, transporta ter prodaje hrane, potekal še nekaj časa, deloma zato, ker bo spisku potrebno dodati še druga živila, deloma zato, ker se bodo standardi stalno posodabljali ter deloma zato, ker je za sprejetje potreben konsenz velikega števila držav. Standarde, ki so že sprejeti, si lahko preberete tukaj:

http://www.codexalimentarius.net/web/standard_list.do?lang=en

Med njimi ni najti nobenega standarda, ki bi zapovedoval dajanje rastnih hormonov in antibiotikov živalim ter obvezno obsevanje hrane. Standard, ki se tiče radiacije se imenuje General standard on irradiated foods, standard ki pa določa maksimalne ostanke veterinarskih sredstev, pa Maximum Residue Limits for Veterinary Drugs in Foods. Več, tako splošnih informacij kot tudi informacij, ki se tičejo dezinformacij (tudi o GSO), lahko najdete kar na sami Codexovi strani:

http://www.codexalimentarius.net/web/faq.jsp

Kot protiutež tem informacijam, je dobro pogledati tudi na stran Alliance for Natural Health, ki jo je l. 2002 ustanovil dr. Robert Verkerk in ki že več let spremlja delovanje kodeksovih komisij. Njegov članek je pred kratkim priporočil tudi Inštitut za trajnostni razvoj:

http://www.anhcampaign.org/campaigns/codex#Voluntary

Tudi sam opozarja na določene zavajajoče trditve, ki se širijo po spletu, med katerimi so najpogostejše:

- vsi vitamini in minerali bodo veljali za toksine
- vsa hrana bo morala biti sevana
- nezakonito bo medsebojno dajati nasvete o prehrani
- vse krave mlekarice bodo morale dobivati Monsantov rastni hormon
- vse živali bodo morale dobivati antibiotike
- vsesplošno sejanje neoznačenih gensko spremenjenih rastlin

Codex ima po njegovem mnenju velik potencial znižati prehranske standarde na račun svetovne trgovine zaradi samega procesa sprejemanja in odločanja, zaradi močnega lobiranja industrije ter zaradi naravnanosti Codexa, da se aplicira dvomljive znanstvene metode ('risk analisys') tudi na področje hranil, za katere se ve, da je težko določati tako stranske učinke kot tudi maksimalne priporočene doze, saj smo si ljudje zelo različni. To med drugim priznava tudi sam Znanstveni komite pri Evropski komisiji (Scientific Commitee on Food) v svojih 'Guidelines for  the development of tolerable upper intake levels for vitamins and minerals' iz l. 2000 (strani 3 – 5)

http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out80a_en.pdf

Vseeno pa zaključuje, da je možno določiti najvišje vrednosti. To naj bi bile le-tiste, ki zajemajo večino populacije, kar pomeni, da bodo standardi zaradi t.i. varnosti najverjetneje nizki.

Določila Codexa, ki se tičejo prehranskih nadomestkov, se v veliki meri zgledujejo po evropski zakonodaji iz l. 2002, ki je za ločene prehranske nadomestke začela veljati l. 2005. V slovenščini si jo lahko prebere tukaj:

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:13:29:32002L0046:SL:PDF

Druga direktiva, ki pa ureja dodajanje vitaminov in mineralov živilom, pa je začela veljati l. 2007:

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:13:29:32002L0046:SL:PDF

Evropska komisija je pripravila pozitivni seznam mineralov in vitaminov, ki bodo po 31.12.2009 še dovoljeni v prodaji. Do tega datuma so lahko proizvajalci vložili zahtevo za sprejem preparata na seznam, vendar pa je od čez 500 vlog zaradi takšnih ali drugačnih razlogov bilo zavrnjenih okoli 350 (http://www.efsa.europa.eu/EFSA/efsa_locale-1178620753812_1211902353786.htm)

Seznam dovoljenih vitaminov in mineralov boste načli v aneksu zgornjih direktiv.

Torej kar se tiče prehranskih nadomestkov Codex evropejcev ne prizadeva veliko. Kot kaže pa se bo v standardih, ki se tičejo sadja, prav tako zgledoval po EU. Le-ta razvršča sadeže v tri razrede in sicer Extra, I ter II. Ti standardi so najbolj striktni, kar na svoji koži občuti mnogo kmetov, saj morajo zaradi njih zavreči okoli 30% pridelka (slika spodaj). Če pogledamo na primer, kaj med drugim pravi Codexov standard za pomaranče:

'...the oranges must be:
...
- practically free of bruising and/or extensive healed-over cuts' (stran 1)

ter

'oranges of diameter of below 53mm are excluded' (stran 3)

Kaj bo posledica teh določil? Po mojem mnenju bodo kmetje morali najeti kredite ter investirati v tehnologijo ter kemikalije, ki bodo zagotovile, da bodo sadeži odgovarjali lepotnim zahtevam. Poleti sem bral članek o enem izmed naših največjih pridelovalcev jabolk, Evrosadu iz Krškega, ki bo moral letos vložiti v optično sortirno napravo, ki stane par stotisoč evrov. Si to lahko privošči mali kmet iz Afrike? Posledica teh standardov bo po mojem ta, da bodo velike korporacije počasi pokupile male kmete.

Slika 2: Količina zavrženega sadja in zelenjave (vzeto iz knjige Tristrama Stuarta: Waste)

No, pa saj je Codex pravno neobvezujoč, mar ne? Ne čisto, in tukaj trčimo ob zavajanje Ministrstva za kmetijstvo. Dejstvo je, da so države članice WTO podpisnice dogovora 'Agreement on Sanitary and Phytosanitary Measures' ali na kratko SPS Agreement. Najdete ga tukaj:

http://www.wto.org/english/tratop_e/sps_e/sps_agreement_cbt_e/c1s1p1_e.htm

Posebej bi izpostavil točko 2.2 - Harmonization v poglavju ' Key provisions of the agreement', ki v drugem odstavku pravi, da ni pravnih razlik med 'standards', 'guidelines' ter 'recommendations', kar bi se lahko prevedlo v to, da je vse, kar piše v Codexu, obravnavano kot standard. Article 3 (prvi odstavek) pa pravi: '...Members SHALL base their sanitary and phytosanitary measures on international standards...', kar pomeni, da dogovor zapoveduje harmonizacijo s Codexovimi standardi. V nasprotnem primeru bo oteženo trgovanje, državo pa bodo lahko doletele milijonske sankcije.

Se tudi vam zdi, da bi bilo potrebno na to opozoriti Direktorat za varno hrano, ki je na Ministrstvu za kmetijstvo odgovoren za področje Codexa? Lahko jim pišete na:

-Blaža Nahtigal (navedena kot kontakt na letnem Codexovem poročilu): blaza.nahtigal@gov.si
-Matjaž Kočar (generalni direktor direktorata za varno hrano): matjaz.kocar@gov.si
-Mira Skubic (vodja sektorja za varnost in kakovost hrane): mira.skubic@gov.si
Torej, kje so nevarnosti Codexa? Kot prvo, standardi bodo prek WTO obvezujoči. Drugo, ker so NVO premalo zastopane, ker industrija močno lobira in ker Codex vztraja na striktnem znanstvenem dokazovanju, obstaja nevarnost, da bodo standardi zbrali skupaj najslabše ter dejansko degradirali prehranske standarde, ekološke standarde ter posledično prehransko in ekonomsko varnost lokalnih skupnosti. Kot pravi dr. Verkerk, ima Codex potencial, da negativno vpliva na naslednja področja:

-GSO: pod težo tega dokumenta bi bila lahko Evropa prisiljena uvažati GSO hrano; dovoljeno bi bilo trgovanje s t.i. terminatorskimi semeni
- ekološka prehrana: možno zmanjševanje standardov; dovoljevanje sintetičnih kemikalij; ohlapno označevanje sestavin; dovoljena radiacija hrane
- prehranski aditivi: dovoljevanje okoli 300 potencialno nevarnih sintetičnih aditivov kot varnih (npr. aspartam, tartrazin,...)
- ostanki pesticidov: povečevanje dovoljenih doz za ostanke pesticidov, med drugim tudi karcinogenih (npr. 2,4-D, atrazin, ...)
- prehranski nadomestki: določitev zelo nizkih dovoljenih dnevnih doz preko uporabe dvomljivih znanstvenih metod; določitev meje med hrano ter zdravili za hranila - nadomestki bi tako padli pod zdravila ter bi bili na voljo zgolj na recept; zahteva po kliničnih preizkusih za dokazovanje trditev o zdravilnosti pripravkov - mali proizvajalci si tega ne bi mogli privosciti, itd.

Kaj storiti? Moje mnenje je, da se moramo kot potrošniki izobraževati in postati dejavni ter odgovornim dati vedeti, da zase in za svoje potomce želimo le najboljše: zdravo, z vitamini in minerali bogato hrano ter kvalitetne prehranske nadomestke. Prav tako pa moramo od odgovornih zahtevati odkritost in transparentnost brez zavajanja in sprenevedanja.

Torej biti dejavni, izražati svoje mnenje, povedati svoj feedback, vsak izmed nas si verjetno brez problema lahko vzame par deset minut na teden (ali mesec) za tovrstno e-pošto. Naslove poslancev lahko najdete tukaj:

http://www.dz-rs.si/index.php?id=92

Pišite pa tudi evropskim poslancem:

http://www.europarl.europa.eu/members/public/geoSearch.do?language=sl

oziroma:

- tanja.fajon@europarl.europa.eu
- zoran.thaler@europarl.europa.eu
- romana.jordancizelj@europarl.europa.eu
- alojz.peterle@europarl.europa.eu
- ivo.vajgl@europarl.europa.eu
- milan.zver@europarl.europa.eu
- jelko.kacin@europarl.europa.eu

Ter seveda Evropski Komisiji. Ona je ta, ki predlaga evropsko zakonodajo:

Stavros Dimas - komisar za okolje: stavros.dimas@ec.europa.eu  
Marian Fischer Boel – komisarka za kmetijstvo in  razvoj podeželja: Mariann.Fischer-Boel@ec.europa.eu
Meglena Kuneva - komisarka za zaščito potrošnikov: John.Bell@ec.europa.eu (vodja kabineta)
Androulla Vassiliu – komisarka za zdravje: http://ec.europa.eu/commission_barroso/vassiliou/contact.htm
Karel de Gucht - komisar za razvoj ter humanitarno pomoč:
http://ec.europa.eu/commission_barroso/degucht/index_en.html

In nenazadnje, čim več hrane pridelajmo sami!

Lepo se imejte še naprej!

Aleš Praprotnik