Tobiasov zadnji Šaud”-  predstavlja Tobias, kanalizira Geoffrey Hoppe

In tako je bilo, dogovor, ki je bil narejen sto tisoče let nazaj v lepoti, vedrini in družini v  Tienskih templjih; pred več kot 2000 leti je bilo prerokovano, da se bo ta skupina vrnila skupaj nazaj na Zemljo v istem času, s tistimi v angelskih območjih, ki jim bodo pomagali voditi in jih podpirali in ljubili; da se bo ta skupina dobila skupaj v najbolj neverjetnem, monumentalnem času spremembe za vse človeštvo in vso kreacijo. In tukaj smo danes.

Dan diplomiranja. Dan diplomiranja, drage Šaumbre in kakšno veselje je zame, Tobiasa, da sem ta, ki sedim z vami. Ne gre za to, da jaz odhajam. Ne gre za to, da jaz prihajam na Zemljo. Zakaj solze, Cauldre? Zakaj ti globoki občutki, Šaumbre? Ne gre zame. Sem jaz, Tobias; je Adamus in Kuthumi in vsi angeli na drugi strani, ki imamo nekaj solz, ki imamo danes svoje praznovanje. Gre za vas, za vaše diplomiranje.

Naše potovanje

Ko smo začeli delati skupaj, ko je šel dobesedni klic Arhangela Gabriela ven v vesolje, v dimenzije in je poklical skupaj skupino ljudi, da je na Zemlji v tem času spremembe in preobrazbe, v tem času Nove energije, da presežete brezizhodnost, ali upočasnitev v vseh energijah starega, ta klic je šel ven in vsi ste odgovorili. Prišli ste na Zemljo in, oh, bili so napori in izzivi, težave. Kot ste nam velikokrat povedali, ni lahko, kot rečemo in vemo to. Ves čas smo to vedeli. Vendar, Šaumbre, morali smo vas opogumljati in opominjati. Morali smo vas ves čas obveščati, da ste že tukaj. Morali smo vas dan za dnem spominjati, da se tako globoko zaljubite vase, ko je vse izgledalo, da deluje proti.

Torej ste prišli sem na Zemljo. Odgovorili ste na klic in 21. avgusta 1999 nismo vedeli, kako dolgo bomo delali z vami. Na tej strani smo stavili (smeh), dobesedno. Bili so tisti… in za hip vam moram povedati, da tisti, ki so delali z vami najbližje, so tisti, ki so že bili prej na Zemlji, ki so bili v človeškem telesu, ki so delali v vaših sandalih in pretakali iste solze in smejali isti smeh. Tisti, ki so vam v Crimson Council (Karminskem koncilu) najbližje, vedo, kako je. Ko so torej dali skupaj svoje stave, kako dolgo bi ta proces trajal, so bile stave na splošno za tri življenja. Jaz sem bil bolj optimističen; stavil sem, da bi trajalo samo dve življenji (smeh). In bil sem docela pripravljen, da sem z vami ves ta čas. Nismo vedeli… nismo vedeli, da bo samo deset let.

Nismo prerokovali datuma; prerokovali smo samo dogodek. Vedeli smo, da se bo zgodil, vendar nismo vedeli, skozi kaj boste morali iti in tukaj smo, kot samo trenutek zatem od tedaj, ko smo začeli. Tukaj smo danes – dan diplomiranja; točka ločitve; čas, kjer vas izpuščamo. Spuščamo vas, tako, da lahko ponovno poravnamo svoje energije, da se vrnemo nazaj za delo z vami na drugačen način.

Se spomnite čisto prvega, kot mu rečejo, uradnega Šauda? 21. avgust 1999 – Odhod vodnikov. Oh, veliko jih je bilo, ki ga niso bili veseli in so na mestu zapustili Crimson Circle. Toda bilo jih je mnogo več, ki so se zbrali nazaj skupaj, ki so se spomnili dogovorov, ki smo jih naredili v Tienskih templjih, ki se spomnijo, da smo bili skupaj v času Ješue.

Odhod vodnikov je bil tisti, ki je odvzel  ta duhovna pomožna koleščka pri kolesu. In, dragi naši, včasih, prav zdaj mislite, da imate zdajle težave v tem Sedanjem trenutku. Tedaj nazaj je bila resnična težava, skozi katero ste šli. Bila je resnična temna noč duše. Ko ste izpustili angelska bitja, ki so bila tako dolgo z vami – vaše najbližje prijatelje – tako zelo jih je bilo čutiti kot del vas. Čutitli ste jih kot del sebe. Čutili ste, da so bili vi. Bili so angelska bitja ob vaši strani, ki so vam pomagala ohranjati vse energije med vašo človeškostjo in božanskostjo, med vami tukaj v tem življenju in vašimi duhovnimi družinami – vašimi angelskimi družinami – da so pomagala uravnovešati energijo tega zelo ostrega 3D okolja, z energijami vseh drugih dimenzij in odšli so. Odšli so.

Šli ste skozi – nazaj v 1999 in 2000 – šli ste skozi nekaj najtemnejših časov, z občutkom osamljenosti; počutili ste se pravzaprav izdane; čutili ste, da so stvari, ki so vam bile najbližje, odkorakale iz vašega življenja. Spominjam se nešteto dolgih noči, ko smo vas tolažili, skušali dati vedeti, da je bil to del vašega načrta. Obveščanja, da niste naredili ničesar narobe. Zakaj je tako, da ko je tu sprememba in evolucija, ljudje mislijo, da so naredili nekaj narobe? Morda, ker je včasih boleče? Ja, zagotovo. Morda, ker je zastrašujoče? Absolutno. Toda, del vašega načrta je bil, da izpustite svoje lastne vodnike, tako, da lahko sprejmete polno odgovornost in polno ‘Jaz sem’-nost sebe.

Duhovni vodniki, angelski vodniki, so se za nekatere obrnili v bergljo, v izgovor. Mnogi so odlagali nanje in rekli: »Pravijo mi, naj naredim to in pravijo mi, naj naredim tisto«  in ko smo slišali, da te besede prihajajo od vas, smo morali tudi mi oditi. Morali smo spoštovati vašo zahtevo, da odidemo, ko pride do te točke, ko niste govorili v svojem imenu, iz sebe in svojega duha.

To je bilo samo deset let nazaj. Kot bi mignil. Niti toliko ne, kot dih časa nazaj, ko smo se začeli takole zbirati. In, bodisi, da ste se pridružili Crimson Circlu, ali začeli brati Šaude leto nazaj, ali pred petimi leti, ste bili energijsko povezani od samega začetka.

In tukaj je dan diplomiranja. Šli ste skozi proces. Šli ste skozi opustitve in preobrazbe in modrost. Objeli ste ste. Prišli ste do razumevanja sočutja in ljubezni. Ne le kot lepi, sanjski besedi, pač pa kot del sebe, kot del načina, ki ga živite. Šli ste skozi preobrazbo, ki je monumentalna, v zelo kratkem časovnem obdobju – in ni vam vsem uspelo. Pravkar govorim s temi, ki se zbirajo naokoli in postajajo pripravljeni na naše malo praznovanje, ki smo ga za vas danes načrtovali, tistimi, ki so bili v človeški obliki – Monika, Kristina in imena se nadajljujejo – tisti, ki so odšli pred tem datumom. Niso odšli, ker je bilo na Zemlji tako težko, pač pa so odšli, ker so vas tako ljubili in so želeli biti na tej strani, da dodajo svojo človeško angelsko podporo temu, kar počnete na vaši strani. Danes se zbirajo ob vseh drugih gostih, ki smo jih imeli v desetih letih. Vsi drugi gosti se danes zbirajo za vaše diplomiranje.

Točka ločitve

Čas je za ljubezen do sebe. Točka ločitve je, kot nobena druga, ki smo jo skupaj doživeli. Čutili ste jo te pretekle tedne, v preteklih nočeh ste nekateri imeli sanje o podelitvi diplom in dragi prijatelji, ne skrbite. Vem, da ste nekateri sanjali, da niste pravočasno prišli na svojo diplomo, da ste dobili odlog, da se je odvijala ta slovestnost. Mislili ste, da so bile sanje o vaši srednješolski maturi, ali diplomi na fakulteti. Niso bile. Šlo je za to.

Nekateri niste mogli najti svojih avtomobilskih ključev, da bi z avtom prišli na diplomo. Nekateri ste bili med potjo zamoteni, skušajoč pomagati nekomu drugemu. A naj vas zdajle obvestim, da vam je uspelo. Tukaj ste. Te sanje so bili samo vaši strahovi, vaše skrbi in, o čemer bomo vsak trenutek spregovorli, vaš častni občutek sabotiranja samih daril in izkušenj, ki si jih prav res zaslužite, ki ste jih namestili zase.

Nekateri ste v teh zadnjih nekaj tednih razmišljali tako globoko in čustveno o odhodu, o tem, da ne čutite, da imate odgovore, ne čutite, da lahko greste še en korak naprej. A rad bi vsakega od vas spomnil, bodisi, da odidete, ali ne in nekateri od vas v naslednjem tednu, ali nekaj takega, boste – ne skrbite, veste že, kdo ste; te odločitve nismo naredili mi – toda nekateri od vas boste odšli in se vrnili na našo stran, nekateri, ki so zelo, zelo blizu in dragi.

A rad bi takoj zdaj povedal, uspelo vam je priti do tega mejnika. Uspelo vam je priti do podelitve diplom. Zdaj lahko smo spustite. Tukaj ste. Dovolili ste preobrazbo sebe, integracijo svoje duše. Uspelo vam je. In če izberete, da se vrnete na našo stran, vas bomo sprejeli z odprtimi rokami in ljubeznijo. Ne delate slabe odločitve, ali napačne odločitve. Izbirate. To je najpomembnejše. Nehajte biti tako strogi do sebe.

Ali pa lahko izberete, da ostanete na Zemlji in opazujete, kaj se zgodi naprej – opazujete, kam gre Šaumbra, opazujete, kaj se zgodi, ko pride Adamus in začne delati z vami z Novo energijo, opazujete, kaj se zgodi, ko podpišete svojo lastno razglasitev, da prevzemate polno odgovornost kot ustvarjalec – opazujete, da se dogaja.

Za nekatere od vas je bilo težko, ker ste šli skozi močan proces opuščanja, intenzivno preobrazbo svojega človeškega sebe in sebe kot duha, za kar naj bi bilo potrebna tri življenja. In tukaj smo pravkar skupaj na našem dnevu diplomiranja. Dnevu praznovanja.

Ne tako dolgo nazaj je bil čas in mnogi se boste spomnili življenj, morda vključno s tem življenjem, kjer se ime Jahve ni moglo izgovoriti naglas, kjer je moralo biti prikrito, kjer se je moralo poklicati po začetnicah (YHWH – Yahweh ). Niti besede Bog nisi mogel reči, ne zato, ker bi se Bog razjezil in vrgel dol nevihtne strele; ne zato, ker naj bi bilo tako skrivnostno. A ne tako dolgo nazaj, je bil čas, ko človeški jaz ni mogel niti potrditi in reči besede »Bog«. Morali so misliti na vse druge besede. Niso mogli reči besede »Duh«. Niso mogli reči »Večen«.

In tukaj je zdaj skupina ljudi, ki se ji ni treba skrivati za štirimi črkami, ki oblikujejo krinko, ali pretvezo, ki jim ni treba uporabiti besede Jahve. Zdaj smo na točki, ko lahko rečete: »Tudi jaz sem bog. Jaz sem zares bog. Jaz sem, ki sem.«

Torej se sprašujte, glede česa je diplomiranje? Se sprašujete, o čem govorimo? Samo to spoznanje, da ste tudi vi bog; živite in hodite v, kar imenujete, človeški iluziji, ali človeški realnosti, a dejstvo, da zdaj to lahko rečete sebi naglas in celo drugim, je pomembno. Je mejnik.

Naredimo globok vdih, nič več se ni potrebno skrivati, nič več ni treba uporabljati neopredeljivih izrazov, da rečete: »Jaz sem, ki sem, tudi bog.«

Še en zadnji skupni obisk

Torej, drage Šaumbre, danes imamo posebno slavje za vaše diplomiranje. Vse vas bom prosil, da globoko vdihnete in si dovolite razširiti. Pojdimo še zadnjič kot skupina v mojo kočo. Globoko vdihnite in si dovolite odpreti se in razširiti h koči. Oh, deset let smo pripravljali za vas. Pripravljali smo za ta dan.

Zdaj, »Kako se pride tja?« rečete. Vaša domišljija je. Vaša domišljija je eno največjih daril, ki ste si jih vi, bog, dali sebi. Vaša domišljija je ustvarila fizična vesolja. Vaša domišljija je ustvarila dimenzije. Nobene razlike ni med domišljijo in realnostjo. Samo včasih se drugače manifestirata.

Tu so tisti, ki pravijo, da je »samo domišljija«, ker se ne manifestira tukaj v 3D obliki, pa vendar je resnična kot karkoli, kar se manifestira tukaj. In, ko greste naprej v Novo energijo, boste ugotovili, da ni več meje med tem, kar imenujete fizična realnost in kar si zamišljate. Vse je enako.

Rečeno je bilo pravzaprav, da je, kar je skozi domišljijo ustvarjeno v nefizičnih območjih, boj resnično kot tisto, kar konča tukaj v fizični realnosti. Tisti, ki gredo naprej s Crimson Circlom, tisti, ki gredo naprej kot Šaumbre, se bodo naučili, da v resnici sploh ni razlike. Vse je enako. Je kako, kdaj in kje želiš manifestirati stvari.

V teh drugih območjih že delate – vaša domišljija. Delate na Novi Zemlji in je kot resnično in vi to veste. Pri delu z Novo Energijo in Adamusom se boste naučili, kako prinesti v to realnost, ko to želite.

Kako torej pridete k Tobiasovi koči, kjer imamo za vas pripravljeno čudovito slavje? Predstavljate si. Predstavljate si jo iz svojega srca. Predstavljate si jo iz vdiha, ki ga naredite. Pojdimo torej zdajle vsi tja.

Mnogokrat prej ste že bili tam.

Preden vstopite – videli ste, da je pred vrati nekaj angelov, ki vas za zdaj zadržujejo zunaj – dajmo se zbrati zunaj.

Čudovito je. Veste, čudovita stvar pri moji koči je, da si lahko ustvarite svojo lastno predstavo, kako želite, da izgleda. Z moje perspektive vidim, da je danes prelep dan.

Vzemimo to celo skupino Šaumber iz celega sveta in se samo zberimo zunaj na zelenici pred vhodom. Oh, mimogede, ogromna je. Ogromna je in prelep dan je, prav kakor tukaj v Coal Creek kanjonu in na toliko drugih mestih po svetu.

Vzemite si trenutek, da vdihnete energije tukaj. Domislil sem si jih za vas, za to diplomiranje. Predstavljal sem si jih s cvetočimi rožami, čudovitimi drevesi – nekaterimi, ki ste jih videli na Zemlji in nekaterimi, ki jih še nikoli nikjer niste videli. Toda danes so tukaj posajena in rastoča v vašo čast.

Globoko vdihnite… samo vonjajte energije.

(pavza)

Ah, po zraku letijo ptice, ker ljubim ptice. Resnično jih. So izraz svobode. Sama ptica je bila, ki me je v mojem zadnjem življenju na Zemlji zbadala, vsako jutro sedla na mojo okensko polico, pela o svobodi, me zbadala o mojem zaporu.  Sovražil sem to prekleto ptico! (smeh) Lačen, kot sem bil, sem želel, da je moja večerja. Toda naučil sem se , da je bila ta ptica sel; arhangel Mikael prihaja, da mi pove o zbiranju skupine, imenovane Šaumbra, prihaja, da mi pove, da energije Kristusa – Kristusovega semena  - prihajajo na Zemljo v manj kot 50 letih od mojega zadnjega življenja in se bo utelesila skupina glasnikov iz vsega univerzuma – iz vseh vrst duhovnih družin. Ta ptica od arhangela Mikaela mi je prišla povedati, da je moj čas, da se vrnem nazaj v nefizično, da sem lahko tukaj za zelo pomemben del potovanja z vami.

Torej imam rad ptice in napolnil sem nebo s pticami, ki pojejo pesmi vašega današnjega diplomiranja.

Vzemite si trenutek samo za občutenje. Oh, dobil sem nekaj hribov v ozadju. Je skoraj kakor slika Normana Rockwella. Tako dobro je, kot želim, da je in tudi vi lahko čutite v te energije.

In tukaj, zbrani za to današnje diplomiranje, je vsak gost, ki smo kdajkoli imeli v zadnjih desetih letih – Tesla, Jung, arhangel Rafael, arhangel Mikael, energiji Izis in Adama, energije novih, kristalnih otrok, ki prihajajo na Zemljo, energije Sama, teroristov 9/11, ki so bili pred leti del enega od naših srečanj. Skozi kakšno preobrazbo so šli. Tisti, ki so odšli iz vašega življenja – starši in otroci, ki so prečkali čez, ki so bili neimenovani gostje na toliko naših srečanjih – tudi danes so tukaj. Tukaj so, da praznujejo, česar morda še ne razumete, da proslavijo, kar ste morda ravno vzeli za samoumevno, vendar mi nikakor ne.

Pred nekaj časa smo vam povedali, da je bilo to to življenje. Prav tako, da je bilo morda najtežje in z  največ izzivi od katerihkoli življenj, ki ste jih kdajkoli imeli. Velika razlika je, da ste v tem življenju zavestni. Oh, življenje deset življenj nazaj ste živeli kot aspekt sebe in svoje duše, vendar se niste tako zavedali svojega duhovnega sebe. Bila je izrazita ločenost med vami in duhom, med vami in vašo dušo.

To življenje je bilo težko in izzivajoče, ker ste zavestni. Včasih se pretvarjate, da niste, vendar ste zavestni. Poznate odgovore. Včasih se pretvarjate, da jih ne in morda je to povzročilo toliko bolečine. Veste, da poznate odgovore, toda del igre je bil, da se pretvarjate, da jih ne, da se pretvarjate, da ne morete manifestirati, da se pretvarjate, da niste kreator, da se pretvarjate, da ste še vedno samo človek. In eden najbolj bolečih delov je, da ste zavestni, da niste samo človek. Niste žrtev; kreator ste. Niste učenec; učitelj ste. Tako vam vsi dajemo priznanje za to, kar ste naredili in vrh tega, bodisi, da razumete, ali ne, ste bili pionirji nove zavesti.

Zavest je trenutno težavna reč, ker je tretirana kot neotipljiva – v vaših območjih, ne naših – ker je ne morete meriti, ker je ne morete analizirati, ker izgleda, da je preveč variantna. Pogosto ni upoštevana. Ljudje so se naučili, kako meriti inteligenco, ali vsaj mislijo, da so se, toda, ker zavest ne more biti izmerjena – količnik zavesti še ni izmerljiv – se nagibate k temu, da je ne upoštevate.

Ko vam torej govorimo o tem, da ste pionirji nove zavesti, gre včasih naravnost ob vas. Ne dojamete, kar vam v resnici govorimo. Toda pionir zavesti je nekdo, ki dela z energijami na preudaren, zavesten in odprt način; ki se zakoplje v nove oblike in območja zavesti; ki ne le nadaljuje z delom z istimi starimi enačbami in dejavniki, pač pa se zakoplje v novo.

Toda, ali veste, kje so nova območja zavesti? Ne v zunanjem prostoru. Ne skrita v nekem jedrskem pospeševalniku delcev v Švici. Ne v matematični formuli. Nova področja zavesti so prav znotraj vas.

Ko se odprete v svoje nove ravni zavesti, ta zaradi tega odklene potencialna vrata v vseh drugih. Niso prisiljeni, da gredo vanjo, ali da jim odpre njihova lastna vrata. Človeška zavest ni prisiljena, da napreduje hitreje, nežneje, enostavnejše, toda potencial je nameščen in to ste počeli.

In tisti, ki izbirate, da odidete, da se v nekaj naslednjih tednih vrnete nazaj na našo stran – in se še sprašujete, kaj ste v tem življenju dosegli? Dosegli ste, kar jih je malo, malo naredilo. Preko eonov časa človeštva na Zemlji, ste vnesli nove potenciale. In, ja, ja, ja, včasih ste imeli težavo uporabiti to v svojem lastnem življenju. Lažje vam je vnašati, ko učite na Novi Zemlji. Lažje vam je aplicirati, ko služite drugim. Lažje vam je narediti, ko učite in zdravite druge, ko delate z njihovimi zadevami in pozabite narediti zase. In to je končno, končno področje: zavest, aplicirana nase.

Vsak trenutek bom spregovoril o tem, zakaj ste se sabotirali, a ta trenutek, ko smo zbrani zunaj moje koče bi rad porabil … mimogrede, to je zelo resničen prostor. To ni nek neotipljiv, puhel, izginjajoč, neviden kraj. Tako resničen je. Tako resničen je, da bodo tisti, ki se učijo odpreti svoje čute, sposobni, da ga dejansko okusijo, se ga dotaknejo, slišijo, vonjajo. Zmožni bodo odpreti vsako človeško čutilo in ga komčno videti, kakršen v resnici je.

Zdaj, zbrane tukaj v tem svetem in varnem prostoru bi rad seznanil, da ste tu vedno dobrodošli. Kot skupina se na tak način ne bomo več srečali, a ste vedno dobrodošli. Vrata so vedno odprta za vsakega, ki sebe imenuje Šaumbra. Četudi se vračam na Zemljo kot Sam, se esenca Tobiasa nadaljuje in nadaljuje.

Precej kmalu, dragi naši, boste odkrili svojo lastno ekvivalenco do svojega lastnega Tobiasa v sebi. Razumeli boste, da niste le ta človeška inkarnacija, da obstaja ta del vas, ki ga imenujem »Moj Tobias«. Naredili boste to povezavo, prav kako bo Sam naredil povezavo s Tobiasom in To Bi Wah.

Pojdimo zdaj noter. Kot opazite, ko počasi nadaljujemo, je tu vrsta vseh angelov in gostov in ljubljenih, ki so razvrščeni zunaj pred vrati. Danes ne vstopajo, kajti tam je nekaj posebnega za vas in samo za vas. Noben drug gost ne prihaja noter z mano, Tobiasom, samo skupina Šaumber. Toda, ko si utiramo pot v kočo, jim dovolite, da se postavijo v vrsto. Dovolite jim, da vas potrepljajo po hrbtu, da vas spodbujajo in se vam zahvalijo za vse, kar ste naredili.

Dajmo globoko vdihniti….

(pavza)

…ko gremo noter.

Prinesimo naše energije – notri smo. Trenutek traja, da se prilagodimo. Trenutek traja, da se vaše energije prilagodijo, toda precej kmalu boste začeli čutiti in zaznavati in videti, da, no, je predvsem znotraj dosti večja, kot izgleda od zunaj. Znotraj je ogromna! Mislili ste, da je samo privlačna mala kočica zunaj na podeželju, z malim potočkom in malimi stezicami. Oh, ogromno je tukaj notri.

Šaumbra galerija

In, kakor lahko vidite, če si dovolite, smo obesili slike na stene. Dovolil vam bom, da se potikate tukaj okoli, medtem, ko še malo govorim, vendar želim, da opazite, da gredo te slike nazaj vse do Atlantide, do tedaj, ko smo se prvič zbrali skupaj. Ko se potikate okoli, pojdite svobodno v katerokoli sobo. Svobodno pojdite kamorkoli. Tu je obilo svetlobe. Ne glede na to, kam greste, se pojavi svetloba – in to je tako pomembna trditev. Ne uporabljam nobene od teh žarnic. Tu niso potrebne, kajti, ko angel naredi svojo prisotnost znano, se soba sama razsvetli.

Potikajte se še nekoliko naokoli in poglejte nekatere od teh slik na steni. Dajte si dovoljenje, dragi naši, da ste v svoji domišljiji, da si dovolite začutiti v te slike, da jih zaznate.

Tu so slike in so dinamične. To so gibajoče, žive, ljubeče slike. Dovolite si pogledati nekatere od slik Tienskih templjev v Atlantidi. Da, tu so, kot bi rekli, skupinski posnetki. Tedaj nismo imeli kamer, toda te so energetske – ali bi morda bolje rekel – slike zavesti na stenah. Oh in tu čez na mizi so nekatere in na klavirju in razmeščene vse povsod. Deset let smo se pripravljali.

Ko greste naokoli, vidite slike časov, ko smo bili skupaj, kjer ste bili vi skupaj, iz časov Ješue. Zakaj imajo ljudje na teh slikah vedno roke okoli drug drugega, vedno pozirajo in se smehljajo?

Tu so tudi druge slike, slike nekaterih del, ki ste jih opravili; slike shodov, ko ste se pred 2000 leti imenovali Šaumbre; slike, ko ste bili Eseni; slike vas z vašimi družinami tedaj; slike vas, ko vas je mnogo imelo življenja pod površjem Zemlje, ko je bila površina Zemlje po padcu Atlantide tako nasilna, kjer ste živeli pod Zemljo. Oh, dajte to spet občutiti. Osupljivi časi.

Slike na steni, drage Šaumbre, iz časov Starega Egipta, mnogi od vas, življenja nazaj, v deželah Indije. Prosto pobrskajte naokoli. To je galerija Šaumber. Živa je z vašimi energijami.

Slike vas na velikih evropskih kraljevih dvorih, pred 500, 300, 200 leti. O da, vedno ste vedeli. Zakaj bi zanikali? Zakaj bi zanikali?

Slike vas na ladjah, ki plujejo proti novi deželi. O, da, imamo slike vas v bojih, voskujočih vojnah. To je prav toliko del te galerije, kakor slike vas, kot filozofi in zdravitelji.

Tu so celo slike vas, dragi naši, med življenji. Pogosto se sprašujete: »Kaj sem počel vmes?« No, pogljete si. Tu so slike med življenji.

Vidite lahko sobo, za sobo, za sobo živečih, barvnih slik zavesti, z občutki v njih; slike z našega srečanja 21. avgusta 1999 v tipiju. Oh, kako to, da vidite tam svojo sliko? Ni vas bilo tam. O, ja, bili ste. O, ja, bili ste. Niste bili tukaj v telesu, toda razlog, zakaj vidite tam svojo sliko je, da je bila tam vaša energija, ki je pomagala prinesti nazaj to skupino Šaumber v to ero.

Tu so slike Šaumbra ljudi, ki so bili tam fizično, ali energijsko na naši prvi delavnici v Minneapolisu; slike skupine, ki je šla v Anglijo 11. septembra 2001. Ja, vidite. Prav tam. Niste vedeli, da smo ves ta čas slikali. No, seveda smo. Sestavljali smo zgodovino Šaumber, ne le tako, da bi lahko prišli nazaj na obisk, pač pa tako, da gre v album. V knjižnico na Novi Zemlji gre. Vsakemu kristalnemu angelu je pokazan, ki si utirajo svojo pot na Zemljo. Pokazan je angelom vaših duhovnih družin, ki želijo vedeti, kako vam gre. Pokazan je komurkoli od vas, ki se samo želi prepustiti spominom.

Tu so slike delavnic na Japonskem, v Koreji. Veliko slik. Oh, samo dovolite si pobrskati. Samo klepetam tačas, ko brskate. V Kauai – oh, kako se dobro spominjamo tega prvega leta. Vidite, tudi jaz postanem nekoliko ganjen. Potikal sem se okoli teh slik zadnjih nekaj dni, ko sem se pripravljal. Moram reči, da je prineslo nekaj solz v moje oči.

O, pravite, da ste opazili malo glasbe v ozadju. No, seveda. To je glasba Šaumber. To so vse pesmi, ki so bile zaigrane na vseh delavnicah in vseh Šaudih. Slike Šaudov gredo leta nazaj, ko ste se ponavadi zbrali na tej drugi lokaciji, imenovani Mile high Church; slike, ki se vračajo  k Šaudom, kjer, oh, najdražji, ko so bila v Coal Creek Canyon polomljena stranišča; slike tega osupljivega časa, ki smo ga preživeli skupaj v Santa Feju, ko so odhajali Anasazi. Sprehodite se nekoliko naokoli.

Oh, napolnjene so… kadarkoli se lahko vrnete sem, ali obiščete ta album zavesti na Novi Zemlji, toda lahko vidite, da smo danes to zbrali skupaj za vas. Tudi nekaj prigrizkov je naokoli. Kaj, mislite, da angeli ne jejo prigrizkov? Seveda jih. Katerikoli angel, ki je bil kdajkoli človek si bo zamisli in ustvaril stvari, ki jih imamo na Zemlji najraje. Prigrizki so vsepovsod. Postrezite se.

Tu so slike naših skupnih časov v Nemčiji in Kanadi, Braziliji, na Finskem in Norveškem, v Holandiji, mnogokrat v Romuniji, naše srečanje na Madžarskem. Vsepovsod po svetu, Šaumbre, kjer ste se zbrali, kjer ste izrekli ime Duha, smo bili tam z vami.

Pri vsakem od teh srečanj ni šlo za delavnico, ali učenje nečesa novega. Šlo je za to, da si vzamete nekaj časa zase, se spominjate, zakaj ste tukaj in za odpiranje potencialov za človeštvo. Za to je šlo.

Šaumbra soba

Kadarkoli se lahko zberete tukaj, a rad bi vse poklical sem v Šaumbra sobo. Nad velikimi vrati je napis – »Šaumbra soba« . Prosim, pridite na to stran. Velika soba je. Oh, to ni amfiteater, ali sejna soba, kot toliko prostorov, ki ste jih srečali. Šaumbra soba ima blazine na tleh, naravno svetlobo. So čudovita vrsta energetskih oken, ki smo jih namestili. Tu je zvok vode – ja vode – kapljanje, a ne morete prav reči, od kod prihaja, kajne? Tu je nežna glasba. Tu so barve. Za vas smo to namestili.

Vstopite torej na ta dan in poiščite udobno mesto – ulezite se, visite z glavo navzdol, ni pomembno. Poiščite si sedež. Če ga ne vidite, ga samo ustvarite. Predstavljaj si ga, dragi. Samo predstavljaj si ga in tam bo.

Zberimo se vsi skupaj za kratek pogovor. Na poti ven imamo priložnost, da si ponovno ogledamo slike, a lahko vidite, da je milijone in milijone slik, vse v vašo čast.

Dajmo torej globoko vdihniti in se razkomotiti…

(pavza)

Osupljivo potovanje je bilo. Ta del njega nedvomno prihaja do zaključka. Točka ločitve. Dan diplomiranja.

Ne bom več kaj dosti govoril z vami takole. Še nekaj sej imamo skupaj, toda to je naš zadnji redni Šaud. To je zadnjič, da pridem, da vas spomnim, kar že veste.

Za trenutek bi se torej rad pogovoril, kako se zdajle počutite? Smo na robu tega, da si resnično dovolimo biti človeški angeli na Zemlji. Dan diplomiranja je. Veliko vas pravi: »Kaj sledi?«

Nekatere od vas bom spomnil, se spomnite, kako je bilo, ko ste maturirali ali diplomirali na srednji šoli, ali fakulteti? Tako veseli ste bili, da ste opravili s tem programom, ker je bil težak. Tako ste bili veseli, da ste svobodni, toda prav tako ste imeli energijo, ali zavest o negotovosti pred seboj, strahu in o tem, da izgubljate svojo točko udobja. Prav, kakor je del vas praznoval vaše diplomiranje, se je drug del vas bal, kaj sledi in pri tem vas je zdajle veliko. Oh, vključno z menoj. Imam svoje lastne zaskrbljenosti – vsak dan postajam bolj človek – in sprašujete se, kaj sledi.

Ta del potovanja je opravljen. Pogodbe so zaključene. Zdaj ni nobene duhovne pogodbe.Končane so. Torej rečete: »Kaj sledi?« In zanimiva stvar se zgodi. Pride vrsta sabotaže, vrsta popuščanja. To ni naraven del vas, pač pa je pridobljeni del, ki je bil visoko izurjen in razvit, da potegne preprogo izpod vaših nog prav takrat, ko diplomirate, prav takrat, ko ste pred manifestiranjem tega, kar ustvarjate na drugih območjih. Prav tedaj, ko ste tik pred uspehom, spodleti.

Zakaj je to? Zakaj je to, Šaumbre? Ker ste slaba oseba? Samo nekateri od vas. (smeh) Je to zato, ker niste vredni? Ne. Je to zato, ker ste morda prekoračili svoje meje? Morda ste šli predaleč? To je eden od izgovorov. Zakaj je tako, da prav na predvečer tega, čemur bi rekli, uspeh, ali, čemur rečemo zaključiti krog, zakaj izgleda, da razpade? Kdo vam to počne?

So to tisti, ki so vpleteni v te velike zarote? Mislim, da ne. Je vaša duša? Ne bi rekel. Je to vaš preklet soprog ali partner? No, ja! (veliko smeha) Ker jim dovolite, pustite jim. Zato v resnici niso oni, vi ste. Vendar posredno živite skozi – kako reči – skozi oči svojih prijateljev in družine in jim dovolite, da postavljajo vaše omejitve za vas.

Zakaj sabotaža?

Zakaj tukaj, pred popolnim zaključkom v tem življenju na Zemlji, ko ste zaključili – to je to življenje, to je ta točka ločitve, to je tačas, da ste kreator/manifestator – zakaj pride ta energija? Zakaj pride ta temna, hladna, kakor neživljenjska, varljiva, neljubeča, gnusna energija? Zakaj je tako, da v trenutku, kot je ta, nekateri čutite zaskrbljenost in napetost? Zakaj je tako, da v trenutku, kot je ta, nekateri želite zbežati in se skriti? Zakaj je tako, da ste zase postavili tako velika pričakovanja, da jih nikakor ne morete doseči? Da manifestiranje pomeni, da bi morali biti zmožni v trenutku pozdraviti in preobraziti svoje telo in potem dvomite, če to sploh lahko naredite? Mislite, da ste še vedno preveč človeški? Zakaj je tako, da ste se tako približali resnični ljubezni, resničnemu obilju, zdravju, vsem stvarem, ki jih vaše srce želi ustvariti, pa se ne zgodijo? Zakaj se ljudje sabotirajo?

To je samo po sebi knjiga. Ni enega odgovora, toda ponudil vam jih bom danes nekaj z moje perspektive ob tem govoru ob podelitvi, ki ga izvajam. Mislim, da je ena od stvari, ki se jih ljudje in angeli enako bojijo, dovršitev. Zaključek.

Razlog, zakaj se ga bojijo je, da ko enkrat nekaj zaključiš, še posebno, če so vsa tvoja življenja, ki jih boš kdajkoli imel, kaj še ostane? Ko enkrat zaključiš, ni več strasti. Ni več, kot bi rekli, drame. Ni več korenčka pred vami. Torej, veste, kaj se tako pogosto zgodi? Če je življenje kot velik krog, prav tedaj, ko prihajate do točke dovršitve, polomite krog.  Polomite, kar ste dejansko ustvarili, tako, da vam ni treba zaključiti kroga.

Strah je, celo med angeli, da, ko je vse to zaključeno, postanete nič. Prenehate obstajati. Ljudje verjamejo, da gredo v nebesa in pekel; angeli imajo ta strah o neobstajanju. Bojijo se, da če ni ničesar za popraviti, zakrpati, ali korigirati, ni nobenih ciljev, za katere bi si prizadevali, ali planirali dan, ni hribov, da bi jih preplezali, ali oceanov, da bi jih prečkali, da greš ven iz obstoja. In to je tako globoko del vseh vas.

Lahko vam povem in Adamus vam bo povedal – da to ni res. Toda, po drugi strani, če v to dodam Kuthumija, vam bomo povedali nekaj, kar smo odkrili, da drži. Prenehaš obstajati, kot si ponavadi obstajal. Torej je del tega strahu, ali skrbi utemeljen. Res je. Nikoli ne boš obstajal, kot si prej. Obstoj postane nekaj drugačnega. Postane trenutek, Jaz sem. Pride brez ciljev, ali brez poskušanja nekaj popraviti, brez  poskušanja popraviti svet. In nekateri od vas, angelov tukaj, ki sedite v Šaumbra sobi v moji koči, imate s tem težave.

Vaša vrednost temelji na tem, kakšne naloge ležijo pred vami, pri delu s seboj, ali z drugimi. Vaši jutrišnji dnevi temeljijo na seznamih stvari, ki jih morate opraviti, kar pišete danes. Vaša vrednost je na osnovi – bodisi v očeh drugih ljudi na Zemlji, ali očeh angelov v vaši duhovni družini, ali Crimson Council (Karminski koncil) – tega, kaj ste dosegli in kaj počnete. Vaša identiteta, vaše zavedanje sebe, temelji raje na tem, koliko morate še popraviti, kot, kaj ste naredili.

Torej se sabotirate. Vem, da vas je toliko tukaj, ki sedite v tej sobi – ne govorim samo o fizični sobi, govorim o Šaumbra sobi – vem, kdo ste. Videl sem, kaj lahko naredite in videl sem, da bi lahko odšli življenja nazaj, raje odšli k svojemu tretjemu krogu, odšli k izkušnji svojega vstajenja, kot k pogovoru o vašem vstajenju. Lahko bi imeli bogastvo, lahko bi imeli slavo – nič od tega ni preveč slabo.

Lahko bi imeli karkoli, pa ste se bali, da bo to zaprlo krog, krog, ki se je začel eone nazaj. Bali ste se vstajenja, ker ste se bali, da ni nič, da tam ni ničesar, nikogar ni tam, nič za početi, nobenega resničnega razumevanja sebe, ali vrednosti.

Zakaj se sabotirate? Ne zato, ker ste slabi, ne zato, ker so stvari, ki jih morate popraviti, ali narediti, ne zato, ker niste vredni. Veste, smešna stvar je, da katerikoli človek – katerikoli človek na katerikoli točki – lahko reče: »Dovolj.« Ni mi mar, če je to človek v zaporu z nekaterimi najslabšimi obtožbami zoper njega; ni mi mar, če je obubožan, brezdomec; ni mi mar, če je na vrhu seznama najbolj iskanih grešnikov, toda, drage Šaumbre, v trenutku, ko človeški angel reče: »To je dovolj,« se vse začne spreminjati. Vse se začne čistiti in vstopi spoznanje vstajenja.

Gledam ven na vas, ki danes diplomirate za to desetletno izkušnjo, ki smo jo imeli skupaj, ki ste pripravljeni, da greste v popolnoma nov del svojega življenja; da delate z Adamusom za dejansko manifestacijo svojih kreacij; da delate z Novo energijo; da ste resnični znanstveniki nove zavesti – in teh besed ne uporabljam kar tako. Fiziki in znanstveniki in raziskovalci boste. Tisti boste, ki pomagajo definirati nedoločljivo, učitelji Nove energije. Tisti boste, ki ustvarjate novoenergijsko podjetništvo, načine zdravljenja.

Tukaj boste za druge ljudi, vodili pot, toda danes, prav zdaj, si morate nekaj pogledati. Sabotažo. Strah pred zaključitvijo. In vem, v vašem umu lahko slišim, da mi nekateri pravkar mentalno govorite: »Oh, ne, Tobias, jaz res želim zaključitev.« Pojdite k svojemu srcu in duši. Pojdite k najglobljemu delu sebe.

(pavza)

Zaključitev pomeni, da vam nikoli več ne bo treba imeti še enega cilja, da vam nikoli več ne bo treba nečesa spet narediti, da nikoli več ne boste morali nikogar popraviti, nikoli več ne boste morali popraviti sebe. Dovršitev pomeni, da lahko presežete človeško telo, lahko presežete človeški um. Dovršitev pomeni, da nimate nobenih potreb, želja, ali hotenj po materialnih dobrinah, a imate vse, kar želite. Dovršitev pomeni, da ste absolutno zaljubljeni vase in vam ni več treba brati nobenih knjig, ali si govoriti te male ljubke fraze, ki jih govorite, medtem, ko se gledate v ogledalo, dejansko pa se ves čas, ko to počnete, ne marate (nekaj smeha). Dovršitev, dragi moji, pomeni biti resničen do sebe in morebiti, da greste ven iz načina obstoja, ki ste ga do zdaj poznali.

Zakaj ste se sabotirali? Zakaj ste gradili ta grad in ga nato porušili? Zakaj ste delali dolge korake v zavesti – skoke v zavesti – da greste dlje, kot katerikoli ljudje, ki smo jih videli in si nato dovolite, da padete v brezno teme? Zakaj?

Ne morem vam dati odgovora. Lahko vam edino pokažem, kaj vidim, da počnete. Ne morem vam dati neke obljube, ali zagotovila, kako je, ko se dovršite v svojem krogu, toda lahko vam povem, da se začenja naslednji cikel evolucije.

Vidite, ko je krog zaključen, je bolj kot spirala. Zdaj se razširja. Zdaj raste. Zdaj se nadaljuje. Ne na enka način, kot ste do zdaj doživljali, spreminja se.

Drage Šaumbre, med poletnim odmorom želim, da si resnično ogledate, če in zakaj se sabotirate. Nihče drug vam tega ne počne. Ta temna, hladna energijsko-kradljiva energija, ki prihaja na rob vašega uspeha, je vaša. Vi ste jo povabili noter dolgo časa nazaj in prav tako, kot ste jo povabili, jo lahko tudi odslovite. Kakor ste jo ustvarili, jo lahko tudi od-ustvarite. To je čudovita duhovna fizika. Karkoli ustvarite, je lahko od-ustvarjeno.

Najpomembnejša beseda

Rad bi vas zapustil samo s štirimi točkami – seveda. Samo štirimi točkami v tem zadnjem Šaudu.

Precej enostavno, najpomembnejša beseda na vsem svetu in vsej kreaciji je ti – prava narava tebe. Sebstvo sebe. Ljudje, še posebno, dovolj čudno, visoko razviti ljudje, imajo težave z jazom. Če greste nazaj skozi vse Šaude, vse delavnice v desetih letih, je najbolj skupna beseda, ki jo boste v njih videli »ti/vi« in »jaz« (self). Želim, da ste polni sebe. Želim, da najprej cenite sebe. Oh, urjeni ste bili, da mislite, da je to narobe, toda, veste, tisti, ki so vas izurili, da mislite, da je to narobe, gredo pravkar skozi svoj lastni pekel! (smeh)

Ko poskrbite zase in ko se ljubite, ko se intimno, globoko in brezsramno zaljubite vase, je kot čarovnija in ima večji učinek … Cauldreju ni všeč, kar bom rekel, toda, veste, to je moj zadnji Šaud, zato bom povedal. (Tobias se smehlja smehu in aplavzu)

Ko najprej mislite nase, ima to večji vpliv na to Zemljo kot tisoč Mater Terez. In to je res. Oh, Mati Tereza je bila čudovita ikona za tiste, ki imajo radi trpljenje (smeh) in tiste, ki – žal mi je, Cauldre – toda, za tiste, ki si svojo vrednost v nebesih radi zaslužijo s trpljenjem.

Šaumbre, v tej Novi energiji gre za ljubiti sebe, kajti, kako lahko kdajkoli komurkoli poveste, kako se pozdraviti, o tem, kako se preobraziti, o tem, kako se integrirati s svojim duhom, dokler se tega najprej sami ne naučite? Najpomembnejša beseda je jaz (self).

Sebe vzamete v premislek. Potem boste prišli do razumevanja nečesa, kar se je izmaknilo mnogim od vas – pomen za ‘Jaz sem, ki sem’. Nekateri rečete besede, a nimate pojma, kaj govorite in to je v redu. Saint Germain bo delal z vami. Ima poseben tečaj, ki ga načrtovano imenuje »Zdravilna Jaz-sem-nost« (smeh).

Najpomembnejša beseda je jaz (self) – ti. Ti. Gre za sprejemanje sebe. Gre za sočutje. Sočutje mora biti najprej zase, sicer je v tem svetu brez pomena. Ljubezen mora biti najprej do sebe, sicer je brez pomena. In, pravzaprav, je beseda ljubezen… pravzaprav, če si pogledate njen zavestni količnik, postane ne več tako dobra beseda. V človeških energetskih izrazih, pride do tega, da pomeni prevaro in energijsko krajo in neresnico.

Ko se resnično ljubite, ko sprejmete vse o vas – nič več tega seznama stvari, ki jih morate narediti, da boste prav naredili. Tako sem sit tega, Šaumbre. Rad bi, da vržete ven vse svoje cilje, vse stvari, na katerih delate, vse svoje programe, vse drugo, ker samo pomeni, da ne morete zaključiti svojega kroga. Vsak cilj, vsak program, vse, kar pravite, da boste naredili – shujšali, postali bistrejši, lepše izgledali, počeli sve te stvari – dela to vrzel   med zaključkom, dovršitivjo sebe večjo in večjo.

Torej, drage Šaumbre, najpomembnejša beseda: Jaz.

Najpomembnejši opomnik

Najpomembnejši opomnik, ki vam ga katerikoli od nas lahko da, je zaupanje. Zaupanje sebi. Nikomur drugemu, dokler ne zaupaš sebi. Tukaj je. Vse je tukaj – vse zdravljenje tvojega telesa, vse, kar potrebuješ, vsi odgovori – če bi le zaupal sebi. Še vedno je tendenca, da zaupanje polagate nekam drugam, v nekoga drugega, da zbežite k čitalcu – c-c-c (smeh) – ali zdravitelju, toda zdravitelju, ki mu dajete moč. Tisti, ki lajšajo, ja. Včasih je dobro imeti imeti koga za lajšanje – vse dokler ste vi na voznikovem sedežu, glavnem sedežu, odgovorni. Potem lahko pomagajo, da je nekoliko lažje, ali vsaj bolj zabavno (smeh). In vi pomagate njim, da se preživljajo s služenjem kot lajševalci (pomočniki).

V zaupanju spoznate…  oh, dragi, iz zaupanja sebi ste padli ven. To človeško prevleko ste si dali – kot rečete – človeške hibe in nezanesljive načine in vse to drugo. Je kakor ta velika plast čez vas. Zaupajte si, vedno. Vrnite se k najpreprostejši obliki zaupanja. Mentalno zaupanje konec koncev ne naredi veliko dobrega. Ko se v vašem življenju nekaj pojavlja, nekaj malo strašljivega, nekaj, kar povzroča zaskrbljenost, kar malo spoti vaše dlani, zaupajte sebi.

O ja, lahko vas je strah. Ne pravim, da boste zbrisali to stvar, imenovano strah. Strah je pravzaprav čudovita energija, ko je enkrat preobražena in postavljena v kreativno manifestacijo.

Zaupajte – brezpogojno zaupajte – sebi. To je težko narediti.

Malo si zaupate. Zaupate si na osnovi tega, kjer ste se naučili, da se ne boste zavajali s preteklimi izkušnjami.  Toda jaz govorim o zaupanju sebi pri svojem zdravju. Telo ni tuj objekt. Je vaš pokazatelj na Zemlji. Zaupajte mu. Zaupajte sebi. Zaupajte si, četudi se noter valijo najtemnejši nevihtni oblaki in zaupajte, da nevihtni oblaki niso nujno to, kar mislite, da so in včasih dobra nevihta očisti veliko energije. Zaupajte, da je tam. Nehajte bežati pred njo.

Veliko vas igra to igro, čemur rečemo, biti pozitiven. Ali pa se igrate to igro, da si znova in znova govorite, da bo vse v redu, a tega nikoli v resnici ne verjamete. Nekateri se igrate to igro bežanja – bežanje, bežanje. Ustavite se za trenutek. Ni mi mar, za kaj gre, četudi se soočate s smrtjo. Ne glede na to, kaj je, ko si dovolite, da zaupate sebi in nikomur drugemu – zaupanje sebi – začnete, sprožite vse sisteme, ki so že v vas, da gredo na delo, da vam služijo. Ko spustite to, da morate teči drugam po svoje zaupanje, za svojo zaščito; ko spustite, da  morate hliniti lažen optimizem in dovolite vse – temo, svetlobo, dobro, slabo – in si popolnoma zaupate, boste odkrili čudeže. Čudeže na najpreprostejši način. Zaupajte si, prosim. Oh, jokal sem z nekaterimi od vas, se kregal z vami, nekaterim sem moral pretiti! Zaupajte si.

Kako veste, kdaj si ne zaupate? Ker vskoči vaš um in začne… dobite ves ta klepet v glavi in zaskrbljeni ležite budni pozno v noč in pozabite zaupati. Vi ste ga ustvarili. Je v svoji popolnosti – ne v popolnosti boga v nekem drugem prostoru. V vaši popolnosti. Vi ste ga ustvarili. Zaupajte mu zdaj. Zaupajte vsakemu delu sebe.

(Tobias vzdihne) Veste, včasih samo izgleda, da padate. Včasih se samo zdi, da stvari razpadajo. Toda v resnični energiji zaupanja, boste razumeli, da ste nekaj ustvarili v popolnosti. Ne razpada; reorganizira se. Drage Šaumbre, zaupajte si.

Stvar, na katero se lahko zanesete

Točka številka tri:  stvar, na katero se lahko absolutno zanesete, stvar, na katero se lahko zanesete bolj, kot na karkoli, je evolucija, ali sprememba. To ste že slišali – stvar, ki je zanesljiva, je sprememba. Vse drugo postane nezanesljivo, ali postane samo pretekla izkušnja. Vaše življenje se bo spremenilo, ali, bomo rekli, razvilo. Vaše življenje bo napredovalo, zato postanite domači s tem.

Razvijanje pomeni ja, včasih se boste premaknili na drugo lokacijo. Spremenili boste pokrajino ljudi, ki so v vašem življenju. Sprememba pomeni, da boste včasih izgubili svojo službo, da bi našli svojo resnično strast – toda pričakujte spremembo. Prišli ste v času spremembe in to ste vedeli. Prosili ste za spremembo v svojem življenju, toda nato ste zbegani, ko pride naokrog.

Drage Šaumbre, svet se spreminja in tu so tisti, ki bodo imeli težave pri mentalnem, fizičnem in duhovnem ravnanju z njo. Vi ste pravzaprav v boljši poziciji glede ravnanja z njo, kot katerakoli druga skupina, za katero vemo, pa vendar, se ji še vedno upirate. Kaj pa, če bi jo dihali vase? Kaj pa, če bi ji dovolili vase? Če razumete, da ste vi tisti, ki ste namestili spremembo – strašljivo je le, če sprememba pride od nekje drugje – toda vi ste jo namestili. Namestili ste spremembe v svoje življenje, spremembe, ki se pravkar dogajajo v svetu. Dihajte vanjo in se potopite v to spremembo.

Prav zdajle … zgodila se bo, toda pravkar se ji upirate, tako, da ustvarja trenje zavesti, kar ustvarja neudobje v vašem telesu in neudobje že samo pri tem, da ste tukaj na planetu. V trenutku, ko objamete spremembo, no, razumeli boste nekaj, o čemer zdajle ne bom govoril. Adamus bo govoril o tem, toda sprememba niti malo ni to, kar mislite, da je.

Najboljše darilo sebi

In zadnja stvar od mojih štirih današnjih tem, darilo, ki si ga daste – in to že veste, nekateri ste siti poslušanja o njej – toda darilo, da si ga daste je, da dihate. Dihanje potrdi, da ste živi in da izbirate, da ste tukaj. In koliki od vas – ne dvigajte rok, v zadrego se boste spravili – toda, koliki od vas niste v resnici vedeli, če želite biti tukaj? Koliki od vas ste bili zdaj leta v, kakor rečete, nevtralni, ali omahljivi coni? Ostati ali oditi?

No, dihajte. To bo bodisi vaš zadnji dih (smeh), ali, drage Šaumbre, bo to poživilo vsak del vas.

Dihanje vas spravi ven iz vaše glave v vašo strast, dušo in duha. Dihanje počne te osupljive stvari z dovoljevanjem energiji duha v to realnost, v to življenje. Dihanje spravi energije v gibanje. Dihanje je način, s katerim prinašate Novo energijo iz drugega območja. Dihanje je darilo sebi. Dihanje vas opominja, kako preprosto naj bi bilo. Ko odidete na vse te druge zapletene prakse in metodologije in iščete in lovite, se vrnite nazaj k dihu, kajti tukaj ste. Dihanje vnaša Sedanji trenutek.

Dihanje priskrbuje prožnost vaše zavesti, tako, da se lahko razširi v novo zavest in nova območja. Dihanje odpre vsako čutilo, tako, da lahko ponovno čutite. To počne. Je najlažji recept na svetu – dihaj. Dihaj in nato dihaj. Želite, da pridemo z nečim novim in drugačnim, nečim bolj vznemirljivim, toda, drage šaumbre, v dihu je. V dihu je.

Adam in Izis

In, preden zapustimo sobo tukaj, vas želim zapustiti samo še z eno mislijo, ki ima opraviti s to sabotažo sebe. To je ena od drugih stvari, ki smo jih ujeli na Šaumbra radarskem zaslonu, eden od drugih razlogov vaše sabotaže, kar pomeni, da si ne dovolite zaključitve, izpolnitve, uspeha.

Tukaj bom govoril nekako metaforično, vendar je v tem pravzaprav veliko realnosti. Že prej smo govorli o tem, kako imate v sebi množico različnih energij – svetlobo, temo; jin, jang: moško, žensko. V tem primeru se bomo vrnili nazaj k zgodbi o Izis in Adamu, ki je v osnovi moškost in ženskost znotraj vas. Toda prav tako želim to uporabiti, da izrazim drug dualistični koncept in to so bili zunanji in notranji izrazi vaše duše.

Dolgo časa nazaj, ko ste zapustili Vse-Kar-Je-Bilo, ko ste šli skozi Ognjeni zid na svoje potovanje, ki bi vas pripeljalo na Zemljo, ste ustvarili svojo izvorno ločitev in to je ustvarilo na noter zazrtega duha, kar zdaj imenujete vaša duša, vaša božanskost; in vaš zunanji izraz, del vas, ki bi odpotoval ven v praznino in ustvaril realnost. Zunanji izraz, ki bi sčasoma prišel skozi Red Loka na ta planet Zemljo po zaključitev in izpolnitev.

Z uporabo konceptov dualnosti, bomo govorili o Izis in Adamu, toda razumite, da se nanaša na notranje in zunanje dele sebe – na svetlobo in temo, vsako nasprotno dualnost.

Ko je energija Adama zapustila Izis je ustvarila strašansko bolečino, kajti ti dve energiji sta bili pravzaprav isti. Mišljeni sta bili, da sta vedno skupaj. Vedno sta bili zaljubljeni. Ko se je torej pojavila ločitev med Adamom in Izis, si lahko predstavljate bolečino, ki jo je to povzročilo. Prav tako si lahko zamislite jezo, ki je bila povzročena kot del vas, ki ste odšli na potovanje in pustili drug del znotraj njega. To je povzročilo bolečino ljubezni in ločitve, vendar prav tako lahko rečete, vrsto jeze – »Zakaj odhajaš? Zakaj dovoljuješ ločitev?«

Torej je šla energija moškosti, Adam, ali energija zunanjega izraza sebe ven, vedoč – oba dela vas vesta – da se boste ob pravem času in na pravem mestu vrnili skupaj. Ta del vas – dajmo mu reči Adamova energija – Adam je odšel iskati. Adam je odšel iskati nove rešitve, oh, ven iz absolutne ljubezni do Izis. Želel je ustvariti prostor, ki bi bil tako popoln, da bi se Izis želela vrniti.

Torej je Adam začel, kot bi lahko rekli, graditi, ali zidati popoln grad, popoln prostor. In, ko ga je skozi svojo domišljijo in kreativni izraz gradil, se je še naprej spraševal, ali bi bil Izis resnično všeč – ji bi bile všeč barve? Bi ji bil všeč stil? – in začel je močno dvomiti vase. Spraševal se je, če bi bilo Izis tukaj udobno. Spraševal se je, ali je to počel le zase, ali bi bilo res primerno za Izis.

Še naprej se je spraševal, ali ga Izis resnično pogreša in ljubi. Spraševal se je, če ni bil to morda Izisin načrt, da se ga znebi. Včasih se je spraševal, če mu Izis tega ne počne namenoma, da ga čisto uniči, zasužnji in ga naredi neznatnega. In vidite, da je teklo skozi Adama nešteto nasprotnih energij ves čas, medtem, ko je gradil ta popoln sanjski grad za Izis.

Grad, seveda, nikoli ni bil dovolj dober. Oh, po mojem mnenju je spektakularen, toda Adam še vedno dela na njem. To je grad, ki nikoli ne more biti zaključen, ker, drage Šaumbre, v nekako neuravnoteženem Adamovem srcu, se najbolj boji, da povabi vanj Izis in ona tega ne sprejme.

To pomeni, da ne sprejme njega. To pomeni, da ni ponovne združitve. To pomeni, da se ne gre naprej. Če torej še naprej gradi svoj grad in ga še naprej modificira in še naprej dvomi vase, še naprej igra igro, se mu nikoli ne bo treba soočiti z vprašanjem: ali je vreden Izisove vrnitve. Ali je vreden?

In Izis se ves ta čas sprašuje: »Kaj se dogaja z Adamom? Zakaj me ni poklical? Mogoče me ne ljubi več. Mogoče je našel drugo. Morda me je izdal. Morda si skuša prilastiti in zbrati moč. Morda me skuša popolnoma zatreti. Morda nisem dovolj lepa zanj. Morda je odkril nekaj znotraj sebe, kar ima višje kvalitete kot jaz. Mogoče nisem vredna, da kdajkoli prejmem Adamovo ljubezen. Mogoče mu obrnem hrbet. Skrijem svoje solze, tako, da se mi ni treba nikoli soočiti s tem, da me Adam kliče. Me pozdravlja nazaj k sebi? Tako se bom še naprej zamotila. Naredila bom vse drugo kot gledala.«

Drage Šaumbre, to je zgodba Izis in Adama. To je prav tako vaša zgodba. Je zgodba vašega zunanjega in notranjega izraza. Je zgodba človeškega sebe in božanskega. Morda ne mislite, da ste vredni, da ste zgradili dovolj dobro hišo za vašo božanskost, da se vam pridruži tukaj, zato še naprej skušate graditi hišo. In morda se vaša božanskost pravkar sprašuje: »Kako to, da nisem prejela klica? Kako to, da nisem bila povabljena v ta posvečen sveti prostor, imenovan človeški obstoj?« Morda božanskost misli, da ste jo izdali.

Ta igra se torej nadaljuje. Prevara se nadaljuje in ločitev se nadaljuje, kajti, kaj če, kaj če človek ni maral božanskosti? Kaj če je bil razočaran nad najintimnejšim delom sebe? Kaj, če je moral imeti toliko izkušenj in toliko ljubezni v vseh svojih življenjih, da se ne mara več? Kaj če…?

Trenutno se soočate z eno od najpomembenjših zadev v vašem obstoju. Soočate se s problemi zaključitve in sprejetja. Velika temna energija se pravkar vali noter in pravi: »Kaj če božanskosti nisem všeč? Kaj če misli, da sem zgradil bedno hišo? Da nisem vreden? Kaj če pride božanskost in mi reče, da imam vsaj še naslednjih ducat življenj, preden bo sploh razmislila?« In to je sabotaža. Umetna je in tisti od nas, ki sedimo v našem Tretjem krogu vam lahko povemo, da je največja zmota in prevara, ki si jo boste kdajkoli dali. A je prav tako največje darilo.

Vaš portret
Torej, drage Šaumbre, naredimo globok vdih. Čas je, da zapustimo Šaumbra sobo. Tukaj ste dobrodošli, da se kadarkoli vrnete. Dobrodošli ste, da se kadarkoli vrnete, da pobrskate naokoli, si pogledate slike. Ko odhajamo ven iz Šaumbra sobe, ko se vračamo nazaj v področje galerije, smo objavili nekaj zelo posebnega za vas.

Globoko vdihnite…

Izobesili smo tvoj portret. Nikogar drugega ni na sliki, samo ti. To je portret, ki se je delal eone časa. Dinamičen je. Ima globino in dimenzijo. Je obraz te človeške inkarnacije in vsake inkarnacije, ki si jo kdajkoli imel. Je obraz in energija tebe, dolgo pred tem, preden si prišel na Zemljo.

Spodaj ima ploščo in plošča ni napisana v besedah, ki jih lahko vidi človeško oko, pač pa je plošča energijski izraz. Je tvoja vibracija. Je tvoja resonanca. Na tej plošči je tvoja pesem.

In, ko danes odidete, bomo obesili vsakega od teh portretov – tvoj portret – v glavni hodnik, hodnik, skozi katerega mora vsako drugo bitje, ki pride sem. Tvojo sliko bodo videli in tukaj bo visela za večno.

Tukaj bo visela kot primer človeka, ki je zapustil Dom, ki je zapustil svoje duhovne družine, ki je prišel na Zemljo, šel skozi radost in bolečino, a je diplomiral. Tukaj bo zanje, da vidijo, da je to lahko narejeno, da ste Standardi. Zato bomo to klicali Hodnik Standardov. In če bereš, ali poslušaš te besede, tvoj portret je tukaj.

Pojdimo zdaj nazaj ven. Vsi gostje preteklosti tukaj zunaj čakajo, slavijo. Slavijo vas. Ne gre za to, da jaz odhajam. Gre za to, da vi diplomirate. Praznujejo.

Toda, preden sprostimo energijo tega dne, si vzemimo trenutek in, oh, občutite lepoto – sonce in… no, zagotovo so tukaj mavrice in dežuje, vse naenkrat. Lahko je na tak način. Naredite energetski posnetek te družine, ki jo kličemo Šaumbra, vseh gostov, ki so kdajkoli bili tukaj, divjine, prvobitne lepote, moje koče, predpražnika z dobrodošlico vsemu temu.

Kam gremo?

In, preden odidemo, imam eno vprašanje. Kam greste? Kje je vaš prostor? Imam to kočo, ki sem jo ustvaril. Rad jo imam in prevzemam lastništvo nad njo. Ko ste v svojih trenutkih obupa, ko ste v strahu in zaskrbljenosti, ko morate proč, kam greste? Vem, kam greste in ni vedno prikupno.

Nekateri greste v… predstavljate si temno jamo. Nekateri greste v ničnost – in to je vaša koča? To je vaša Jaz sem hiša? Nekateri od vas si ne morete zamisliti sebe v prostoru lepote, ki je vaš. Morate iti h koči nekoga drugega, dimenziji nekoga drugega.

Kam greste, ko je težko? Kam greste, da si odpočijete, se prenovite? Zakaj si daste barako, ječo? Zakaj sploh nimate prostora, Šaumbre? Ali niste dovolj vredni za kočo kot je ta, z vso lepoto in ljubeznijo mojega duha?

Vem, včasih ste šli in naredili mentalno vajo, da ustvarite lep prostor, vendar se tega po 30 sekundah naveličate. Ne govorim v vašem umu. Govorim v vašem srcu. Kam greste ponoči? Na nesrečo, vas je preveč še vedno duhovnih brezdomcev. Nimate kam iti.

Vsa orodja imate in vse vire, ne jemljete prostora, ne potrebujete hipoteke, ne porablja energije, od nikogar drugega ne kradete; torej, drage Šaumbre, odslej vas vabim, da si ustvarite svoj lasten popoln domač prostor.

To je domač prostor za vas, za vašega duha, vašo dušo, vaše bitje. Ustvarite ga v popolnem veselju in ljubezni in nehajte skrbeti o tem, če je popoln. Nehajte uničevati, kar ste zgradili. Vredni ste ga. Ne posnemajte moje koče, kajti potem res ne bo vaš. Naredite ga iz svojega srca. Ustvarite ta prostor. Od zdaj naprej je to vaš dom. Lahko je, karkoli želite.

Slovo

S tem, drage Šaumbre, je čas, da zapustite moj prostor, mojo kočo. Čas je zame, da se pripravim. Nekaj prtljage moram spakirati, veste. Nekoliko potovanja je pred menoj.

Oh … (čustveno), pogrešal bom te čase, kjer smo se smejali, kjer smo vznemirjali drug drugega, kjer smo se spraševali, ali je res, ali ne, kjer smo raziskovali novo zavest. Kako bom pogrešal to.

Tukaj bom, da se pogovarjam z vsemi vami, nič več skozi ta kanaliziranja, pač pa globoko znotraj vas, eden na enega, ti in jaz.

S tem bomo vsak trenutek nazaj za vaša zadnja vprašanja – hvalabogu za to! (smeh)

In tako je.

Prevod: Mateja Keber