Naj ne ostane le pri teoriji!
Teorija brez prakse ne velja dosti, zato bodimo še malce bolj konkretni. Vabim vas, da napravite preprost eksperiment, ki vam bo odprl vrata v čisto drugačno zaznavanje stvarnosti. Z njim boste spoznali bogastvo lastnega doživljanja in odkrili svet, v katerega morda še nikoli niste pokukali.

Za dobro izvedbo potrebujete primeren kotiček, kjer se boste dobro počutili in mir, ko vas nihče ne bo motil. To boste najlaže storili v naravi, ki vam je všeč, morda kje v gorah ali ob morju. Dopustni čas ali vikend, ko ste vsaj malo bolj psihično razbremenjeni, je pravi čas.

Najbolje je, da je blizu mesta, kjer se boste namestili, kako lepo drevo, ki ga boste lahko opazovali s primerne razdalje, počivajoč v travi. Namestite se na tleh, da imate dober stik z zemljo. Če  je v bližini še kak potoček, reka ali morje, ste našli idealno mesto, kjer bodo vaši čuti res lahko zaigrali.

Najprej je treba izklopiti tistega, ki bi vas pri izvedbi eksperimenta najbolj oviral. Predstavljajte si, da svoj um izklopite z velikim stikalom, kot bi izklopili glavni dovod elektrike v veliki tovarni. Zaslišite pojemajoč zvok strojev, ki se ustavljajo in zatem tišino, ki pomeni, da ni nikakršnega delovanja več. Vaš um je obstal. Nima več energije za delovanje. Zdaj ste na konju! Ustvarili ste težko uresničljiv predpogoj: zdaj boste lahko dojemali stvarnost objektivno, vaših vtisov ne bo neprestano kvaril blebetavi razlagalec, ki bogastvo čutov spremeni v razčlenjevanje informacij. In zdaj uživajte v doživljanju - glejte, poslušajte, tipajte, vohajte, okušajte, saj bodo signali vaših čutov prišli do vaše zavesti neskaljeno. Pri tem pa si predstavljajte, da se je center vaše zavesti pomaknil iz glave, kjer običajno domuje, navzdol v srce.

Udobno se namestite in usmerite pozornost h kakemu lepemu drevesu v bližini. Najprej ga nekaj časa pozorno opazujete in poskušajte dojeti vse podrobnosti tega zanimivega bitja. Ko boste prepričani, da ga poznate, se poskusite stopiti z njim in občutiti življenje tako, kot čuti drevo. Postanite to drevo. Ovedite se močnih korenin, ki jih raztezate v vse smeri. Občutite potočke sokov, ki se pomikajo skozi deblo in veje k listom. Prisluhnite vetriču, ki ustvarja šelestenje listov. Napolnite se z občutkom čudovite povezanosti z zemljo, ki vas navdaja z mirom in občutkom varnosti. Začutite, kako iztezate svoje veje v nebo in skozi liste srkate energijo sonca vase.

Čez čas ponovite enak postopek tudi na kakem drugem objektu - na živali, drugi rastlini, na rudninah (tudi minerali imajo zavest!). Pomembno je, da si za vsak poskus vzamete dovolj časa. Tako boste postopno urili svoje čute in sposobnost vživljanja in čutenja. S tem se bo krepila vaša sposobnost povezovanja z naravo, stvarstvom in samim seboj.

Ustvarjanje stika z elementom vode vam prinese čisto posebno počutje. Potoček prinese prijetno svežino in občutke izostri, reka deluje čistilno in odnaša mase zastarele energije, morje pa ustvari vtis mogočnosti in spravi vse vaše energije v gibanje.

Ko tako napajate vašo dušo z neskaljenimi občutki, spoznavate, kaj je tisto, kar življenje dela živo in napolni vas neizmerna radost.

Pred vami je velik izziv - napraviti velik skok v smeri spoznavanja čudeža življenja. Najprej ste le opazovalec in napolni vas radost, ko uzrete lepoto čudežev, ki jih doslej morda sploh niste opazili. Korak naprej napravite, ko postanete opazovano. Postanete drevo, zemlja, potok, morje, spojite svojo zavest z vsem, v kar se lahko potopite  s svojimi čuti. Občutite, kakšen je okus življenja v vseh teh oblikah, ki jim je dano bivati in napolni vas veličasten občutek miru in blaženosti.

Ko vživljanje in občutenje dobro obvladate, ugotovite, da se ego popolnoma umakne. Naposled svojo zavest razlijete v celotno stvarstvo in kot opazovalec izginete. Postanete sami to mogočno dogajanje, ki je nenehna sprememba. Ostane samo bitje, ki vse to življenje živi. Opazovalca ni več, ostane samo tisti, ki vse, kar je, giba. Tisti, ki je kot Stvarnik. Da bi besedico »kot« umaknili iz prejšnjega stavka, pa je potreben le še korak - in neznano število življenj. A že brez tega je doživetje tako lepo, da ga je vredno znova in znova doživeti.

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si