Na tiskovni konferenci so predstavniki CIPRE Slovenija in Focus društva za sonaraven razvoj predstavili pomen podnebne konference v Kopenhagnu za učinkovito naslavljanje razvojnih izzivov alpskega sveta. Pri reševanju podnebne krize je Alpam potrebno nameniti posebno skrb, so bili odločni.

V Alpah so se podnebne spremembe kazale med prvimi in so že desetletja vse bolj očitne. Posledice podnebnih sprememb se kažejo skozi hitro izginjanje ledenikov, taljenje permafrosta, spremenjen vodni krog in milejše ter krajše zime.

Vse pogostejše so tudi ujme, ki so povezane s spremembami podnebja, kot so poplave, usadi, snežni plazovi in tudi murasti tokovi. Prav zaradi tega mednarodna organizacija CIPRA pred podnebno konferenco v Kopenhagnu opozarja, da je Alpam potrebno nameniti posebno pozornost v okviru globalnega podnebnega sporazuma.

Na tiskovni konferenci so predstavniki CIPRE Slovenija predstavili posebna gradiva, ki vsebujejo nujne ukrepe na področju energetike, prometa ter varstva narave in se zavzeli, da bi jih tudi v Sloveniji dosledno izvajali. »Alpski in hriboviti svet s podobnimi problemi in razvojnimi potenciali predstavljata 70 % slovenskega ozemlja, zato ni vseeno, kakšni ukrepi nadaljnega razvoja za ta območja bodo sprejeti,« poudarja Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenije (1).

»Alpe nujno potrebujejo razvojno vizijo rabe energije, trajnostno prometno politiko in strožje predpise varstva narave«, je povedal Ogrin in dodal »Alpe so prostor, kjer imamo na eni strani koncentracijo kapitala, poselitve, gospodarskih dejavnosti in drugih interesov po intenzivni rabi prostora, na drugi strani pa predstavljajo vodne zaloge za srednjo Evropo, so prostor edinstvenih habitatov ter območje naravnih virov za vso Evropo.«

»Ukprepanje v Alpah je nujno, saj so eden od najranljivejših delov Evrope, vendar pa samo to ne bo zadosti. Podnebne spremembe so globalni izziv in samo ukrepi na omejenem območju, tudi če so dobri, ne morejo preprečiti katastrofalnih posledic, ki nam pretijo,« je prepričana Barbara Kvac, vodja programa Podnebje v Focus društvu za sonaraven razvoj. »Potrebujemo celovit globalni dogovor, ki bo omejil dvig temperature čim nižje pod 2 °C in omogočil nadaljni trajnostni razvoj«.

»Zniževanje pričakovanj za podnebno konferenco v Kopenhagnu, ki smo mu bili priča v času podnebnih pogajanj v Barceloni, prav gotovo ne bo pripeljalo do potrebnega rezultata,« še dodaja Kvacova.

VEČ INFORMACIJ: Anela Bešo, anela@focus.si, 031 203 595

KONTAKT:
Matej Ogrin, matej.ogrin@siol.net, 041 612 604
Barbara Kvac, barbara@focus.si, 040 722 149

(1) Organizacija CIPRA je v okviru obsežnega projekta cc.Alps, kjer se ukvarjamo z lokalnimi koncepti prilaganja Alp na podnebne spremembe in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, pripravila posebne dokumente, Dosjeje na temo razvojnih problemov alpskega sveta. Ker alpske in njim podobne pokrajine pokrivajo okoli 70 % Slovenije, so ta stališča za Slovenijo zelo pomembna in bi morala biti vključena v bodoče razvojne politike:

a)  energetika v Alpah: Alpe nujno potrebujejo razvojno vizijo rabe energije, učinkovitejše (ne pa nove) hidroelektrarne, varčevanje z energijo – torej večjo energetsko učinkovitost obstoječih porabnikov, prehod na vzorec življenja, kjer energija ni več neomejena in cenena dobrina, prehod na trajnostno rabo energije ter, da Alpe ne potrebujejo jedrskih elektrarn;

b)  promet v Alpah: Alpe nujno potrebujejo posebno cestninjenje tovornih vozil, borzo za čezalpski tovorni promet, povečan davek na goriva, učinkovit javni promet in podporo regionalnim krogotokom, podporo kolesarskim mrežam – zlasti promet v mestih in gosteje naseljenih območjih, razvoj turističnih produktov, ki temeljijo na trajnostni mobilnosti, podpore vozilom na električni pogon, pri čemer more biti elektrika proizvedena s pomočjo fotovoltaike ali vsaj iz obnovljivih virov energije;

c)  varstvo narave: Nujno je potrebno povezati življenjske prostore v Alpah – npr. povezava zavarovanih območij v neprekinjeno območje varovanja narave v Alpah, ponovna oživitev alpskih vodotokov, ohranitev in oživitev mokrišč, certificirati gozdove, vzpostaviti sistem preverjanja uresničevanja trajnostnih politik, ustvariti pravično ravnotežje med upravljavci prostora, lastniki zemljišč in širšo javnostjo.