Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je Maldivijska vlada na podnebne spremembe, zaradi katerih grozi nevarnost izginotja Maldivov, opozorila na zanimiv način. Sejo vlade so imeli pet metrov pod morsko gladino. Na dogodek so se visoki maldivijski predstavniki pripravljali kar nekaj časa, saj so morali opraviti potapljaški izpit. Sama seja je potekala s pomočjo sporazumevanja z rokami in pisanja na belo tablo.

Uradni predstavnik maldivijske vlade je opozorili, da "čeprav je bil dogodek duhovit, je bil njegov namen resen". Maldivijski ministri in predsednik Mohamed Našid so, čeprav pod vodo, podpisali dokument o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, ki bi lahko njihovo državo izbrisal z zemljevida sveta.

Maldivi namreč ležijo 2,1 metra nad morsko gladino. Če bi se uresničile napovedi ZN-ovega urada za podnebne spremembe, bi bilo zvišanje gladine z 18 na 59 centimetrov do leta 2100 dovolj, da bi Maldive povsem poplavilo, s tem pa bi seveda postali nenaseljivi. Na okoli 1.192 koralnih otokih živi 330.000 prebivalcev, ki bi jih morali v izrednem stanju preseliti v Avstralijo, Indijo ali Šrilanko.

Pred spremembami Kjotskega sporazuma
Maldivijski ministri so podpisali dokument le nekaj dni pred svetovnim vrhom o podnebnih spremembah v Köbenhavnu na Danskem, na katerem bo sodeloval tudi Našid. Tam naj bi svetovni voditelji sprejeli določene spremembe Kjotskega sporazuma, ki so ga popisali 11. decembra 1997, veljati pa je začel šele 16. februarja 2005. Kjotski sporazum je doslej najvelikopoteznejši celostni načrt za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Sporazum naj bi ratificiralo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Do zdaj je sporazum ratificiralo 175 držav, med njimi ni Avstralije in ZDA, saj je takratni ameriški predsednik George Bush dejal, da bo pogodba močno ogrozila ameriško gospodarstvo. Ob tem naj omenimo, da so ZDA odgovorne za četrtino svetovnega izpusta toplogrednih plinov. Rusija je medtem sporazum ratificirala leta 2004.

Glavni cilj Kjotskega sporazuma je zmanjšati uporabo premoga, kurilnega olja in zemeljskega plina, ki naj bi jih sčasoma zamenjali naravni viri, kot sta energija vetra in sonca. Podpisnice naj bi do leta 2012 izpust toplogrednih plinov zmanjšale za najmanj osem odstotkov glede na leto 1990.

Nasprotniki sporazuma opozarjajo, da sporazum označuje le preselitev bogastva v države tretjega sveta, saj so ga podpisale le razvite države. Indija in Kitajska, dve izmed največjih onesnaževalk, sta oproščeni zmanjševanja emisij, še pišejo na MMC RTV Slovenija.

Vir: rtvslo.si