Nocoj luno gori na nebu vidim,
v mesečini svoji lesketa se,
vesela, da je danes čas, da rase,
mogoto kaže ljudem zavidljivim.

Sijaj njen jutri skril oblaka bo dim,
nebo v temi zaprlo se bo vase,
opozorilo bo z gromenjem nase,
pihal veter bo z vršem ledenim.

Danes toča jutri sneg bo leden,
naj te ne skrbi kaj pride z zarjo.
vir vseh strahov za mene je le eden.

Čas na zemlji se odšteva z nočjo,
kaj naj zapustim tu, razmišljam zmeden.
Zdaj osvetlite mi to stvar z lučjo.