Čustva, ki jih potlačimo, so kot oblaki, ki zastirajo notranje sonce. Sonce, v katerem domuje ljubezen, po kateri vsi tako zelo hrepenimo. Razblinimo čustvene oblake in odprimo pot ljubezni, da nas napolni in začne tkati iskrene in pristne vezi med nami.

Zaupanje
Topel jesenski popoldan, primeren za »martinčkanje« na soncu, pa tudi še za kratko osvežitev v morju, je bil kot naročen po napornem delovnem tednu. Mehak objem narave, vonj borovcev in šumenje morja so nas kot rdeča nit spremljali na  Debelem rtiču, kjer smo na bivalnem seminarju rahljali plasti čustev, ki so zakrivale naše notranje sonce. Skozi meditacijo, pogovor in družabni večer so se med nami spletala nova znanstva in poglabljala stara prijateljstva. Tako smo skupaj gradili varno okolje zaupanja in sprejemanja, ki nam je dajalo pogum, da se soočimo s svojimi čustvi.

Iskrenost
Z negotovostjo, radovednostjo, pričakovanjem, pa tudi s kančkom strahu smo se odločili, da pokukamo v svoj »čustveni nahrbtnik« kamor smo dolgo časa tlačili čustva, ki jih okolje, predvsem družinsko, ni sprejemalo. Z leti smo postali pravi mojstri v potlačevanju čustev in za to porabili ogromne količine energije, s tem pa si zapirali pot do svojega srca in ljubezni v njem. Z neizražanjem čustev smo veliko prispevali k razvoju različnih psihosomatskih bolezni, pa tudi h kaljenju medsebojnih odnosov, saj so potlačena čustva vedno, ko nam je zmanjkalo pozornosti in energije, nekontrolirano izbruhnila navzven.

V varnem okolju smo se pogumno lotili vaj, v katerih smo se soočali s svojimi občutki in čustvi. Iskreno smo prepoznavali neizražene dele sebe - čustva, ki si jih nismo upali priznati, kaj šele izraziti. Najprej smo se dotaknili čustev, ki so tičala prav na vrhu »čustvenega nahrbtnika« in vsak v svojem ritmu prodirali globlje, plast za plastjo - počasi, a vztrajno. Razkrivali smo jezo, obtoževanje, zamero, bolečino, žalost, razočaranje, strah, negotovost ter prihajali do vse finejših čustvenih stanj, kot so obžalovanje, odgovornost,  razumevanje, naklonjenost in ljubezen. Vsak izmed nas je razkril toliko plasti kot je v danem trenutku zmogel.

Ljubezen
Ljubezen se je v vsej svoji lepoti skrivala prav na dnu »čustvenega nahrbtnika« in ko smo prišli do nje, je mehko zapolnila praznino, ki so jo za seboj pustila nekoč potlačena čustva. Komur je uspelo izraziti vse čustvene ovire, ki so preprečevale pretok ljubezni v nekem odnosu, je občutil, kako ga zapušča teža in napolnjuje lahnost, skupaj s samozaupanjem in notranjo trdnostjo. V meditaciji smo se potopili v izvir ljubezni v sebi in okušali njeno milino in hranilnost. Ljubezen je tista, ki celi čustvene rane, raztaplja zamere, odpušča, prinaša sprejemanje, varnost in stabilnost. Ta izkušnja nas je pripeljala do spoznanja, kako je prijateljstvo neprecenljivo bogastvo. Kako pomembno je imeti nekoga, ki mu lahko zaupaš in si z njim deliš prijetne in neprijetne plati življenja.

Epilog
Ob odhodu je šumenje morja pritegnilo našo pozornost. Pogled se je ustavil na valovih morske plime, ki so na obalo prinašali mulj, travo, alge in druge odmrle morske organizme. Voda je bila kalna in umazana. Le nekaj metrov od obale pa je postajala vse bolj čista in odpirala pogled na bogastvo morskih globin.

Vir: www.cdk.si/soutripanje