Slovenija na prebivalca za javno razsvetljavo porabi dvakrat več električne energije, kot denimo znaša nemško povprečje, pri čemer se z veliko porabo soočajo v skoraj vseh slovenskih občinah. Izsledki raziskave društva Temno nebo, v katerem se ukvarjajo s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja, kažejo, da pri nas na prebivalca za javno razsvetljavo porabimo 84 kilovatnih ur električne energije, medtem ko znaša evropsko povprečje 50 kilovatnih ur.

"Če bi Slovenija imela skromnejšo javno razsvetljavo, kot jo imajo denimo v Nemčiji, bi vsako leto prihranili za približno deset milijonov evrov električne energije," je opozoril Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije (TNS). Pred dvema letoma je bila tudi na pobudo TNS in naravovarstvenikov sprejeta uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ki prepoveduje svetenje nad vodoravnico, svetilke pa morajo svetiti neposredno v tla.

"Zelo verjetno je, da že v 16 letih v Sloveniji ne bomo več videli Rimske ceste, saj uredba na drugi strani vseeno ne preprečuje nameščanja novih svetilk," je opozoril na izginjanje zvezdnatega neba dr. Herman Mikuž iz astronomskega geofizikalnega observatorija Golovec. V TNS bodo zato nadaljevali pobude, da bi država omejila število svetilk, ki jih bo še dovoljeno namestiti.

Kljub temu po mnenju TNS uredba vseeno prinaša rezultate. "Na ljubljanskih vpadnicah so z zamenjavo svetilk zmanjšali porabo električne energije za 40 odstotkov, ceste pa so še lepše in boljše osvetljene, ker nova tehnologija svetilk to omogoča," je poudaril Andrej Mohar. Med pozitivnimi učinki uredbe je Mohar izpostavil dejstvo, da se med vožnjo voznikom manj blešči, saj javna razsvetljava sveti neposredno v tla, ne pa v vse smeri.

"Omeniti je treba tudi varovanje živali, ki so dejavne ponoči in med katerimi je veliko žuželk, ki so pomembne v procesu opraševanja," je razložil Mohar in pojasnil, da jih nove svetilke ne privlačijo več, zaradi česar jih manj konča na vetrobranskih steklih.

"Slovenija je problem uredila na papirju, primeri dobre prakse vsekakor so, vendar mora država zdaj javno razsvetljavo primerno urediti," je dodal Mohar.

"Položaj se vsekakor izboljšuje, saj izvajalci že nadomeščajo svetilke z ustreznimi, varčnejšimi svetilkami," je priznal dr. Mikuž, ki je hkrati opozoril, da imamo v Sloveniji velik problem, saj uredba ne določa in ureja, "kdaj in če sploh je na številnih lokacijah razsvetljava sploh potrebna".

Potrebovali bi sociološko in psihološko razlago, zakaj po občinah tako obsežno in močno osvetljujejo, je prepričan dr. Mikuž, saj smo zaradi tega "po porabi električne energije za javno razsvetljavo v EU med rekorderji". Mikuž je poudaril, da občine "velikokrat denar trošijo nenamensko, še najlažje pa je zgraditi javno razsvetljavo," saj ni potrebnih zapletenih upravnih postopkov.

"Še tako majhna vas, pa čeprav zaselek s tremi hišami, ima zelo svetlo javno razsvetljavo," je dejal Mikuž in opozoril na primer osvetljene črnovaške ceste, ki poteka čez Ljubljansko barje in je na naravovarstvenem območju. Za razliko od Avstrije, kjer krožišča in križišča zunaj naselij ter izvozi z avtocest niso osvetljeni, pri nas temu ni tako.

"Občine so v tem trenutku odgovorne začeti menjavati svetilke javne razsvetljave, kar pa jim je naloženo seveda postopoma," je pojasnila predsednica Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.

S podatki o porabi v električne energije "se lahko manipulira preprosto zato, ker je treba vedeti, katera mesta in kaj se primerja," je dodala Vidmarjeva, ki je hkrati priznala, da je "bilo v preteklosti na tem področju premalo storjenega," a uredba po njenih besedah "ne zavezuje samo občin, temveč tudi državo".

Največ elektrike za javno razsvetljavo, več kot 145 kilovatnih ur na prebivalca, v Sloveniji porabijo v občini Trzin. "Vzrok tiči predvsem v zelo osvetljeni državni štiripasovnici, ki poteka po vsej dolžini občine in na kateri je osvetljavo načrtovala država," je pojasnil župan Tone Peršak.

"Direkcijo za ceste smo prosili za zmanjšanje svetilnosti ali pa da bi na prepogostih stebrih z dvojnimi lučmi svetila samo ena luč, a posluha za naše prošnje preprosto ni," je dodal župan, saj takšno ureditev trzinske obvoznice narekujejo predpisi.

Vir: umanotera.org/etc