Na spletni strani enaa.com pišejo, da zaradi vse daljše življenjske dobe ljudi so znanstveniki predlagali nova poimenovanja različnih življenjskih obdobji: otroštvo, adolescenca, mladost, zgodnja starost, starost ter zelo pozna starost.

Po ocenah znanstvenikov naj bi kar polovica danes rojenih otrok v razvitih državah živela 100 ali več let, medtem ko bo zgornja meja življenjske dobe 165 let.

Z raziskovanje dolžine življenjske dobe v prihodnosti so se ukvarjali znanstveniki danskega inštituta za spremljanje staranja, ki so še ugotovili, da daljše življenjske dobe v prihodnosti ne bodo spremljale zdravstvene težave in invalidnost, tako kot današnje osebe v tretjem življenjskem obdobju.

Iz podatkov iz več kot 30 razvitih držav je razvidno, da se od leta 1950 povprečna življenjska doba ljudi pomika navzgor, tako pri ženskah kot pri moških. Zdrave življenjske navade so prav tako prispevale k daljši življenjski dobi, po predvidevanjih znanstvenikov pa naj bi v prihodnosti ljudje živeli tudi do 165 let.

Znanstveniki so dejali, da se je od petdesetih letih minulega stoletja povprečna življenjska doba za ženske podaljšala za 37 odstotkov, za moške pa za 25 odstotkov, še pišejo pri enaa.com.

Vir: lifestyle.enaa.com