Največjo izgubo ledu so raziskovalci "British Antarctic Survey" zaznali v priobalnem pasu, kjer ledeniki pospešijo pred zdrsom v morje. Ponekod se ti ledeniki vsako leto stanjšajo skoraj za 10 metrov. Raziskovalci so si pomagali z Nasinim satelitom ICESat, ki odbija lasersko svetlobo od zemlje, kar omogoča zelo natančne meritve debeline ledenikov.

Podatki meritev med letoma 2003 in 2007 kažejo, da se ledeniki topijo na vseh zemljepisnih širinah Grenlandije in vzdolž celotne obale Antarktike. "Bili smo presenečeni, ko smo zaznali močan vzorec tanjšanja ledenikov vzdolž tako obsežnega dela obale. Tanjšanje je zelo razširjeno in se od obale zajeda na stotine kilometrov v notranjost," je povedal vodja raziskave Hamish Pritchard.

Na jugozahodu Grenlandije ledeniki zdrsijo po več kot 100 metrov na leto, pri tem pa se stanjšajo po 84 centimetrov. Počasnejši ledeniki izgubljajo v povprečju po 12 centimetrov na leto. Še huje je na zahodu Antarktike. Satelitske meritve so pokazale, da se ledeniki Pine Island, Smith in Thwaites tanjšajo po 9 metrov na leto.

Z laserskim merjenjem so znanstveniki dobili natančnejšo sliko ledenikov predvsem v strmih obmorskih predelih. Tako lahko tudi bolje raziščejo, kako podnebne spremembe vplivajo na taljenje ledu. Višje temperature zraka sicer prispevajo k taljenju na površini, a še večje izgube ledu povzročajo toplejši morski tokovi. "Za večino taljenja ni kriva višja temperatura zraka, pač pa hitrejše drsenje ledenikov zaradi stika z morjem", je povedal soavtor raziskave David Vaughan.

Vir: umanotera.org/etc