Moj dom je globoko pod morjem, ki zaradi svoje prostranosti meni in mojim številnim prijateljem ter bratom in sestram nudi brezmejni občutek svobode. Velikokrat nas lahko opazite skozi kristalno čisto morsko gladino. Toda šele če se potopite v njegove globine, lahko resnično spoznate naš svet. Naš svet je čudovita modrina. Plavamo med raznolikimi pisanimi rastlinami in korali, med skalami, ki s svojimi raznovrstnimi oblikami sestavljajo čudoviti svet morskih globin.

Kakor pri vas na kopnem, tudi pri nas vsepovsod utripa življenje. Tako kot je živ zrak, ki ga dihate, je rudi pri nas živa vsaka vodna kapljica, skozi katere me, ribe, vdihujemo življenje. Živa je vsaka rastlina, vsak koral, vsaka skala in vsak kamen, da, živo je vsako peščeno zrno. Vi sicer mislite, da se ne znamo sporazumevati, toda prav vsaka življenjska oblika ima svojo govorico. To sicer ni govorica besed, ampak govorica prefinjenih občutkov. Vsako peščeno zrno, vsaka vodna kapljica oddaja številna sporočila, ki jih sprejemajo vsi prebivalci morskih globin.

V našem svetu vlada neskončna tišina in harmonija, ki nam daje občutek globokega miru in notranje sreče. Toda to globoko tišino in mir vedno znova poruši človek. Ko drsite po morski gladini s svojimi ribiškimi ladjami in razprostirate mreže, zaradi katerih vsak dan izgubim neskončno veliko čudovitih prijateljev, bratov in sester, imam občutek, da sploh ne znate spoštovati življenja. Niti predstavljati si ne morete, kako zelo se vse spremeni, kadar zakorakate v naš svet. Prelepa modrina se spremeni v grozljivo rdečino, ko človek v svoj plen zabode harpuno. Neskončna harmonija in notranja sreča se spremenita v grozljivo pekočo bolečino, brezmejni mir v krčevito trzanje ranjenega bitja, ki se bori s prerano smrtjo. Notranji mir in povezanost ribjih jat se spremeni v strah in globoko žalost ob izgubi ljubljenih prijateljev.

Toda vam to nič ne pomeni. Vi mislite, da v nas ni življenja, da smo samo predmeti, ki služimo zadovoljevanju vaših čutnih želja in da nas imate pravico ubijati. Toda pomislite vendar – dihamo prav tako kot vi. V naših prsih prav tako utripa srce kot v vaših in če smo ranjeni, krvavimo prav tako kot vi in je naša kri prav tako rdeča kot vaša. Če bi bili samo predmeti, potem vendar ne bi krvaveli in se borili s smrtjo. Potem ne bi potrebovali oči in se ne bi premikali, temveč bi potonili na morsko dno.

Tako pa občutimo prav tako kot vi, ljudje – tako srečo in radost kot bolečino in trpljenje. Prav tako kot vi tudi mi ljubimo svoje otroke. In tako kot vi tudi mi ljubimo svobodo. V tesnih akvarijih se počutimo tako kot vi, če vas zaprejo v ozko kletko. In v teh ozkih steklenih posodah neizmerno hrepenimo po brezmejni svobodi, ki nam jo nudijo morja in oceani.

Želimo si, da bi ljudje začeli ceniti naša življenja. Želimo si, da bi v nas in v vseh vodnih prebivalcih prepoznali živa bitja. Potem vam ne bo več težko premagati želje po gurmanskih užitkih, saj vam bo pogled na živa bitja, ki plavajo pod vodno gladino, pomenil veliko več od pogleda na mrtvo telo, ki leži na vabljivo okrašenem krožniku. In takrat boste naredili prvi korak k našemu mirnemu življenju brez strahu. Kajti ljudje, vedno ste vi tisti, ki naredite prvi korak, tako v pozitivno kot v negativno smer in živali vam sledijo. Vsaka misel in vsak občutek je namreč energija, ki se ne izgubi, temveč gre v atmosfero, in močnejša ko postaja ta energija, večji vpliv ima na mišljenje in ravnanje vseh oblik življenja.

Če oddajate agresijo, bo svet postajal vse agresivnejši in če oddajate mir in ljubezen, bosta mir in ljubezen sčasoma obkrožila vso Zemljo.