V Franciji se nadaljuje več milijard evrov vreden projekt, katerega namen je ugotoviti, ali jedrsko zlitje, kot se dogaja na Soncu, lahko postane uporaben vir energije. Prvi zametki projekta Mednarodni termonuklearni eksperimentalni reaktor so nastali že leta 2006, ko so začeli načrtovati gradnjo reaktorja, na kateri bi preizkusili, ali bi lahko zlitje, ki so ga v nekaterih laboratorijih že izvedli, a ob izjemno visokih stroških, postalo možen vir energije.

Testni reaktor naj bi zgradili na jugu države, delovati pa naj bi začel leta 2018. Za zdaj potekajo pogovori o najboljšem mogočem časovnem načrtu, je povedala Catherine Cesarsky iz francoske komisije za jedrsko energijo, pogovarjajo pa se tudi o razvoju naprav, ki jih bodo uporabili. V projektu sodelujejo Evropska unija, Kitajska, Indija, Južna Koreja, Japonska, Rusija in ZDA, pridružil pa naj bi se tudi Kazahstan.

Jedrsko zlitje poteka z združitvijo zelo lahkih atomskih jeder v izjemno vroči plazmi. Zaprti bodo v komori, v obliki krofa, imenovani tokamak. V reakciji bodo proizvedena težja jedra, sprostila pa se bo tudi energija.

Opisani proces nenehno poteka na Soncu in drugih zvezdah. Zagovorniki projekta zatrjujejo, da bo v reaktorju proces potekal varno, odpadki pa da bodo minimalni. Nasprotniki pa poudarjajo, da jedrsko zlitje pušča za sabo nevarne radioaktivne odpadke.

Prvi poskusi v nedokončanem reaktorju
Prvi poskusi leta 2018 bodo opravljeni v reaktorju, ki ne bo povsem dokončan, saj bo tako lažje odpraviti težave, ki bi lahko nastale. Sprva bodo za poskuse uporabljali helij.

Najpomembnejši poskusi, kjer bodo uporabljeni tritij in devterij in ko naj bi proizvedli velike količine energije, pa naj ne bi potekali vse do leta 2026, kar je okoli pet let pozneje, kot je bilo sprva predvideno.

Spremembe časovnega načrta bodo dokončno potrjene na srečanju članic, ki so udeležene v projektu, 17. in 18. junija na Japonskem. Pozneje se bodo udeleženke srečale še novembra, da bi na novo ocenile stroške. Pred štirimi leti so projekt ocenili na okoli 10 milijard evrov, delež pa je razdeljen med sodelujoče. Največ, 45 odsotkov, bo plačala Evropska unija.

Pet milijard evrov naj bi bilo porabljenih za gradnjo tokamaka in drugih zgradb, pet pa za dvajset let poskusov. Maja so v britanski reviji Nature napisali, da se bodo stroški gradnje najverjetneje podvojili, narasli pa naj bi tudi stroški poskusov.

Če bo projekt ITER uspel, bo naslednji korak izdelati uporaben reaktor, ki bo energijo lahko ponujal na trgu, a smo od tega najverjetneje oddaljeni še desetletja.

Vir: rtvslo.si