Evropska komisija ocenjuje, da bodo države v razvoju do leta 2020 potrebovale okoli 100 milijard evrov letno za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in prilagoditev na vplive podnebnih sprememb. Večino sredstev bodo morale zagotoviti same in iz razširjenega mednarodnega trga ogljika.

Potrebna pa bodo tudi mednarodna sredstva - od 22 do 55 milijard evrov na leto. Komisija predlaga, da ta denar zagotovijo industrializirane države in gospodarsko naprednejše države v razvoju, v skladu s svojo odgovornostjo do zmanjšanja izpustov in v skladu s svojimi zmožnostmi.

Namen predloga Evropske komisije je "povečati možnosti za sklenitev ambicioznega svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah v Koebenhavnu", so pojasnili v Bruslju. Mednarodna finančna pomoč državam v razvoju je namreč eno od spornih vprašanj, ki ogroža dogovor. Afriške države so tako že zagrozile, da bodo na Danskem vložile veto na vsak predlog dogovora, ki po njihovem mnenju ne bo dovolj velikodušen.

"Manj kot 90 dni pred Koebenhavnom potrebujemo resen napredek v teh pogajanjih," je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Zato je komisija po njegovih besedah tudi predstavila "prvi pomemben predlog" o financiranju boja proti podnebnim spremembam. Barroso je ob tem opozoril, da se bo v primeru odlašanja predlagana vsota le zviševala.

Na predlog Evropske komisije sta se kritično odzvali okoljevarstveni organizaciji WWF in Greenpeace. "Predlagane številke so popolnoma nezadostne. Predlog prav tako ne zajema nobenega predloga uresničljive mednarodne finančne sheme, ki bi zagotovila potrebna finančna sredstva v okviru prihodnjega podnebnega sporazuma," je predlog komentirala vodja politik EU za Greenpeace v Sloveniji Nina Štros. Tudi v WWF menijo, da je komisija potrebno evropsko financiranje za pomoč državam v razvoju "zmanjšala na minimum".

Vir: umanotera.org/etc