NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kdo smo jaz?   
    nedelja, 20. september 2009 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Tudi v Evropi lahko zaznamo strah pred tujci, ki naj bi Evropejcem odvzemali delovna mesta, zasedali stanovanja, živeli »na njihov račun«, poviševali stopnjo kriminala ipd. Kljub takšni sliki, ki je pogosto neupravičeno popačena, in vse večjemu številu ljudi, ki nasprotujejo nadaljnjim imigracijam, pa demografski trendi kažejo na to, da se bo moralo v prihodnosti priseljevanje kvečjemu povečevati, ne pa zmanjševati. Za zagotavljanje gospodarske rasti in konkurenčnosti Evrope bodo namreč priseljenci ključnega pomena.

    Demografska slika ni rožnata …
    Prebivalstvo Evrope se skoraj povsod stara, rodnost pa upada. Kljub v zadnjih letih nekoliko povečanemu številu rojstev se tudi v Sloveniji že soočamo z gospodarskimi in širšimi družbenimi posledicami zaradi staranja prebivalstva. Pokojninski sistem dolgoročno ni vzdržen, stroški socialnega in invalidskega varstva ter zdravstva vztrajno naraščajo. Ekonomisti pravijo, da proces v sedanji obliki ne le ogroža državo blaginje, ampak celo socialno državo v njenih temeljih.

    … rešitev je znana

    Nizka rodnost in visoka negativna stopnja rasti prebivalstva preprosto zahtevata priseljevanje. Od leta 1993 naprej se število prebivalstva v Sloveniji povečuje predvsem po zaslugi pozitivnega selitvenega prirasta. Tuji državljani – zanimivo je, da je v Sloveniji med vsemi članicami EU največji delež tujcev, ki so državljani tretjih držav – se k nam priseljujejo predvsem iz ekonomskih razlogov. Med tujci, ki so se leta 2007 priselili v Slovenijo, se jih je največ, 77,6 odstotka, priselilo zaradi dela (tudi sezonskega) ali zaposlitve.

    V Slovenijo priseljeni tuji državljani so večinoma mlajši, tako da priseljevanje ugodno vpliva ne le na številčnost prebivalstva v državi, temveč tudi na starostno sestavo. Dodaten argument v prid priseljevanju je prispevek priseljencev k nacionalni blaginji. Strokovne raziskave kažejo, da je prispevek v državni proračun večji od stroškov koriščenja storitev in prejemkov, ki jih prejemajo.
    Očitki nasprotnikov imigracij, češ da zakoniti priseljenci v državno blagajno ne prispevajo dovolj davkov glede na storitve, ki jih uporabljajo (zdravstvo, šolstvo itd.), tako ne vzdržijo, kar na primer kažejo podatki za Veliko Britanijo, v katero že stoletja prihajajo priseljenci iz nekdanjih britanskih kolonij v Afriki, Karibskem otočju in Aziji.

    Neločljivi par: migracije in integracija

    (Zakonito) vključevanje na trg dela pa je le ena plat urejanja ekonomskih in delovnih migracij – enako pomembno je namreč tudi vključevanje prišlekov v družbo oz. integracija. Integracijska politika v Evropi bi po mnenju Evropske komisije morala biti usmerjena predvsem v izobraževanje otrok (od vrtca naprej), pridobivanje neformalnih znanj odraslih, jezikovno in kulturno izobraževanje, vzpostavljanje dialoga med oblastmi in priseljenci, pomoč pri iskanju primernega stanovanja …

    In kako se vključevanja priseljencev v družbo loteva Slovenija?

    S tem vprašanjem se v okviru Ministrstva za notranje zadeve ukvarja tudi Direktorat za migracije in integracijo. Generalna direktorica Nina Gregori poudarja, da »moramo v Sloveniji čim prej priti do spoznanja, da migracije niso zgolj pravica, ampak tudi možnost in priložnost, zato moramo priseljencem, ki prihajajo k nam, omogočiti čim boljše pogoje za življenje.« Kljub vprašanju, koliko je današnja švedska družba še naravnana k doseganju v 70–ih letih minulega stoletja zastavljenega cilja – multikulturalizma, lahko izpostavimo nekaj izstopajočih značilnosti švedske integracijske politike. Vsaka občina odraslim priseljencem zagotavlja tečaj švedskega jezika in tečaj spoznavanja osnovnih značilnosti švedske družbe. Priseljeni starši imajo zakonsko pravico do tolmača na šolskih sestankih, vlada pa podpira tudi kulturne aktivnosti priseljencev: subvencionira literaturo v različnih manjšinskih jezikih, »etnični« tisk je upravičen do enakih subvencij kot švedski tisk, švedska radio in televizija pa tedensko oddajata programe v nekaj priseljenskih jezikih.

    Ministrstvo je tudi v ta namen iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav in Evropskega sklada za begunce sofinanciralo osem projektov. Zavod Racio Social je beguncem omogočil iskanje ustrezne zaposlitve in izobraževanje, dejavnosti pa so prilagajali vsakemu posamezniku in njegovim potrebam. Znotraj projekta »Kdo smo jaz«, ki ga je izpeljalo novomeško Društvo za razvoj prostovoljnega dela, so se na mednarodnem seminarju »izognili poslovnim oblekam in strokovnim prispevkom ter ljudi iz različnih kulturnih okolij postavili v majhno sobo in jim dali nalogo, ki so jo morali opraviti skupaj,« razlaga Tina Cigler iz omenjenega društva. Šele tako so sodelujoči različnih narodnosti osebno izkusili vpliv kulturnih razlik in preverili, ali (in kateri) predsodki in stereotipi držijo, poudarja Tina. O tem, ali so tujci v Sloveniji res breme, nujna pridobitev, brez katere ni gospodarskega razvoja, ali obogatitev, pa se sprašuje tudi dokumentarni film »Živeti skupaj«. Tina nas je povabila k ogledu in opozorila na zgodbi tujca v Sloveniji in Slovenca v tujini, ki sta si po njenih besedah nenavadno podobni. Film si lahko ogledate na povezavi http://www.nevladnik.info/sl/video.html.

    Stockholmski program za območje svobode, varnosti in pravice
    • je predlog novega programa politik Evropske unije s področja notranjih zadev in pravosodja za obdobje 2010–2014, ki naj bi ga Evropski svet potrdil decembra 2009;
    • določal bo ukrepe EU na področju državljanstva, varnosti, azila in priseljevanja;
    • nasledil bo sedanji Haaški program (2005–2009);
    • spodbujal bo razvoj prožne politike priseljevanja v skladu s potrebami trga dela, ki bo spodbujala integracijo priseljencev in preprečevala nezakonito priseljevanje;
    • povečal bo solidarnost med državami članicami za sprejem beguncev in prosilcev za azil;
    • vzpostavil bo celovit in močnejši sistem varovanja podatkov v Uniji;
    • odpravil bo vmesne postopke za izvajanje sodnih odločb, izdanih v drugih državah članicah;
    • okrepil bo obstoječi program za pravosodne poklice in vzpostavil program izmenjave policistov (»Erasmus« za policiste in pravosodne poklice).

    Konec avgusta je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete organiziral Pilotni tečaj slovenščine za otroke in starše migrante. Ti so spoznali tudi najnujnejše strokovne izraze s področij posameznih šolskih predmetov, cilji projekta pa so pripraviti tudi učbenike, delovne zvezke, priročnike in slikovno gradivo. Več o projektu na http://www.centerslo.net/projekti. Na Direktoratu za migracije in integracijo so nam povedali, da se jeseni začnejo programi brezplačnega učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in z ustavno ureditvijo, namenjeni državljanom tretjih držav. Sofinancirani bodo iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav.

    Predvidljiva je samo negotovost

    Mnogi priseljenci v EU opravljajo nekvalificirana dela in k rasti evropskega gospodarstva prispevajo tako, da zapolnjujejo delovna mesta, ki so neprivlačna za »domačine«. Podobni trendi se kažejo v različnih državah EU, kar potrjuje tudi raziskava Mirovnega inštituta PRIMTS, Perspektive za integracijo migrantov iz »tretjih držav« in njihovi položaji na trgu dela: k politikam in delovanju (http://primts.mirovni-institut.si), ki povezuje Ciper, Finsko, Italijo, Madžarsko, Nemčijo in Slovenijo.

    Slovenija je v zadnjih letih zaradi ugodnih ekonomskih kazalcev zaposlovala vse več delavk in delavcev migrantov; leta 2008 je njihovo število preseglo 85.000. Največ jih prihaja iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Večina je moških, ki se zaposlujejo v gradbeništvu, predelovalni industriji in prevozništvu. Ker niso državljani EU, potrebujejo delovna dovoljenja. Njihov položaj se je zaradi globalne gospodarske krize in recesije v zadnjem obdobju vidno poslabšal, saj so prvi, ki izgubijo delo oziroma ne dobijo zaposlitve, hkrati pa jim začasnost delovnih pogodb ne omogoča socialne in ekonomske varnosti. Mnogi so izpostavljeni zlorabam, kršitvam delovne zakonodaje ali izkoriščanju. Zaradi strahu pred izgubo dela pogosto vztrajajo v slabih razmerah.

    Slovenska vlada je sprejela ukrepe, ki vidno posegajo v zaposlitvene možnosti tujih delavcev. Ukinila je sezonska dela (razen v kmetijstvu in gozdarstvu), hkrati pa je za četrtino znižala kvotno postavko za zaposlovanje tujcev (z 32.000 v letu 2008 na 24.000 v letu 2009). Zahteva, da se pred izdajo delovnega dovoljenja tujemu državljanu preveri, ali zares ni primerne »domače« delovne sile, postaja vse bolj absolutna. Naraščajoča brezposelnost pa obenem k sprejetju vsakršnega dela sili tudi »domače« delavce.
    Mojca Pajnik in Veronika Bajt, Mirovni inštitut

    Pri nas trenutno ni dela. Ni dela, ki bi ti omogočilo preživetje ... Meni je bilo težko. Grozno. Mislil sem, da ko bom šel v Slovenijo … vedel sem, da ne bo lahko, ampak da bo tako, si pa nikoli nisem mislil. Delal sem po 10 ur vsak dan, velikokrat po 12 ur in včasih po 15 ur na dan. Samo enkrat imamo pavzo, pol ure za malico, ob 10. uri. Potem delamo do desetih zvečer, brez kosila. Mislim da je to preveč. Delal sem za 300 evrov na mesec! Niti nedelje niso proste. Na uro sem zaslužil 2,5 evra. (Fatlindi, 35 let, Kosovo)

    Ljudje se bojijo, da jih bodo odpustili, da jim ne bodo podaljšali delovnega dovoljenja. 80 odstotkov ljudi, južnjakov, nas, ki smo uvožena delovna sila in ki delamo v takih razmerah, bi se pritožilo, zagotovo. Jaz bi se tudi. A večina nič ne reče, ne sme nič reči; ustrašijo se, češ, ne bodo mi podaljšali delovnega dovoljenja, odpustili me bodo. Živimo od plače do plače.  (Fikret, 40 let, BiH)

    Izjavi, pridobljeni v okviru raziskave Mirovnega inštituta PRIMTS

    MIGRANTS GO HOME!

    Sredi letošnjega marca so se na spletu znašli zaključki javnomnenjske raziskave na temo odnosa državljanov do brezposelnih zakonitih priseljencev, ki jo je objavil britanski časnik Financial Times. Rezultati raziskave skorajda ne potrebujejo komentarja – 79 odstotkov Italijanov, 78 odstotkov Britancev, 71 odstotkov Špancev, 67 odstotkov Nemcev in 51 odstotkov Francozov, vključenih v raziskavo, podpira ukrepe, ki bi priseljence, ki so ostali brez dela, spodbudili k odhodu iz države. Trendi dobesedno silijo v razmišljanje, da se v času globalne gospodarske in socialne krize z dvigom brezposelnosti dviguje tudi glas skrajno desničarske politične retorike, ki – ko je govora o brezposelnosti – krivdo zlahka pripiše priseljencem.

    Španija je v drugi polovici leta 2008 sprejela t. i. načrt prostovoljne vrnitve. Ta priseljencu, ki je državljan tretje države in je ostal brez dela, zagotavlja izplačilo nadomestila za brezposelnost, če se odloči za vrnitev domov. Znesek, ki bi ga sicer prejemal daljše časovno obdobje, je izplačan v dveh delih – 40 odstotkov prejme v času bivanja v Španiji in 60 odstotkov ob vrnitvi v državo izvora. Program je prostovoljen, priseljenec, vključen v shemo, pa mora podpisati izjavo, da se naslednja tri leta ne bo vrnil v Španijo, po izteku tega roka pa bo lahko ponovno zaprosil za dovoljenje za prebivanje in delo v tej državi.

    Ukrep je le del zgodbe o temni plati ekonomskih migracij, ki se je še kako razkrila v času globalne krize. Priseljenci, tako zaželeni v času gospodarske rasti, se v času gospodarske krize na seznamu za odpuščanje znajdejo prvi, hkrati pa so izključeni iz socialne varnostne mreže države, ki bi jim omogočila preživetje. Ukrep »subvencioniranja« stroškov vrnitve v državo izvora se tako na hinavski način izkaže za humano dejanje.

    Ali res nihče ne pomisli, da ekonomske migracije, ki niso podprte s sistemom socialnega vključevanja, ustvarjajo razmere, v katerih so priseljenci le poceni, obnovljiva in razpoložljiva rezervna delovna armada? Samo to in nič več.

    In kaj delamo mi, sindikati? Med drugim nam je na politični dnevni red uspelo spraviti problem bivalnih razmer delavcev migrantov, tako da septembra letos pričakujemo sprejetje Uredbe o določitvi minimalnih bivalnih in higienskih standardov za tujce na delu v Republiki Sloveniji, pristojne ustanove stalno in s konkretnimi primeri opozarjamo na kršitve osnovnih človekovih pravic migrantov ...

    Goran Lukič,
    Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

    Vir: www.euekspres.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Direktorat za migraci...
  • Društvo za razvoj prost...
  • http://www.nevladnik.in...
  • Stockholmski program
  • http://www.centerslo.ne...
  • Evropskega sklada za ...
  • http://primts.mirovni-i...
  • www.euekspres.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Kdo smo jaz? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds