Na enak način kot kapljice vode delajo luknjo v kamen, se lahko poskušamo mesec za mesecem ločiti od tistih današnjih življenjskih okoliščin, ki ljudem najbolj škodujejo. To skromno, ponižno delo je majhen prispevek, ki ga lahko uresničimo z našo filozofsko držo.

Neprimerno obnašanje ljudi je iz dneva v dan vse bolj prisotno in se množi v neskončnost. Danes se srečujemo s situacijami, ko moramo kričati, da bi ustavili kričanje; biti moramo nasilni, da bi zaustavili nasilje; uporabiti najbolj grobe izraze, da bi nas razumeli tisti, ki poznajo le najhujše besede pouličnega žargona ...

Sicer je res, da je neko silo možno odvrniti le z enako silo, vendar je pri tem namen nasproten. In prav tu je težava: danes uporabljamo le enako silo, a ne z nasprotnim namenom. In zato ne moremo doseči želenih rezultatov.

Propadanje dobrih navad in primernega obnašanja je že v tolikšni meri zajelo ljudi današnjega časa, da je začeti z nečim, kar nasprotuje tej »modi«, že skoraj smešno in sramotno v očeh ostalih. Če vsi kričijo, vsi žalijo, se vsi tepejo in vsi sprejemajo to situacijo, kaj lahko mi storimo, da bi spremenili tako stanje? Prav to, kar smo že prej omenili: lahko uporabimo isto silo, ki pa ima nasproten namen.

Poglejmo si te pojme malo pobliže. Sila združuje moč in prepričanje. Da bi se zoperstavili tistemu ravnanju, ki nam ni všeč, ravnanju, s katerim ne moremo zadostiti niti minimalnim pogojem sobivanja, je potrebno globoko v sebi čutiti resničnost našega prepričanja; ga zagovarjati in zastopati, ga znati izpostaviti in udejanjiti, čeprav s tem zakoračimo izven okvirov obnašanja, ki nam jih narekuje moda.

Po naravnem zakonu vse tisto, kar počnemo s silo oziroma močjo, ki izvira iz resničnega prepričanja, vzbuja spoštovanje, celo v tistih, ki razmišljajo, govorijo in ravnajo popolnoma drugače od nas. V našem obnašanju mora biti enaka sila kakor v obnašanju tistih, ki kričijo in žalijo.

Enaka sila torej mora biti, vendar mora biti namen nasproten. Če pademo pred tistimi, ki padajo, če jočemo s tistimi, ki jočejo, ne počenemo ničesar drugega, kot da kopičimo sile, usmerjene v isto smer. Morda bi bilo bolje, če bi se zoperstavili in uporabili našo energijo na inteligenten način.. Tiste, ki padajo, lahko dvignemo z isto silo in močjo, s katero so padli, vendar pod pogojem, da je naš namen nasproten. Tiste, ki jočejo, lahko potolažimo, vendar z novo in trdno življenjsko vizijo, da jutri spet ne bodo jokali.

Pogosto slišimo ljudi, ki z grenkobo tožijo o svetu, v katerem živimo: propad vsega, krivice, nesposobnost sobivanja, jeza in maščevanje, bratomori ... Sila tega padca in propada je tako velika, da grozi, da bo pahnila v brezup tudi tiste najbolj srčne in pogumne.

Vendar zdaj ni čas za obupavanje, to je le nekoristna izguba energije. Čas je, da začnemo uporabljati nasprotno silo. Čas je, da začnemo sodelovati v civilizacijskem preporodu, ki se bo zoperstavil sedanji dekadenci. Čas je, da začnemo biti pravični do sami sebe in do drugih. Čas je, da damo prostor sočutju in toleranci. Prišel je trenutek za ustvarjanje namesto uničevanja. Dovolj je uničevanja, zlasti ko nihče več ni sposoben opaziti in dvigniti tistih, ki so padli. Napočil je čas za drugačnega in boljšega človeka.

Delia Steinberg Guzman - predsednica mednarodne Nove Akropole

www.akropola.org