Zadnjo soboto v avgustu je pred lovskim domom Zreče potekala četrta tradicionalna lovska Hubertova maša, ki so se jo udeležili številni lovci, krajani, poslanec državnega zbora Rudi Petan, župan občine Zreče, predstavniki Zavoda za gozdove in mnogi drugi gostje.

»Darujemo sveto mašo na čast zavetniku lovskih družin, to je svetemu Hubertu. Prav je, da se spomnimo pri tej daritvi vseh, katerim je bil lov nekaj lepega, nekaj svetega, sodelovanja z bogom Stvarnikom in z naravo. Naj bo Sv. Hubert vzgled in vzpodbuda našim lovcem, da bi v naravi, v gozdu in gorah vedno iskali sled Božje ljubezni,« je med drugim poudaril župnik, ki je daroval mašo.

»Legenda pripoveduje, da je bil sv. Hubert strasten lovec in ko je bil nekega dne na lovu, je zasledil čudovitega jelena. In ko se je že pripravil na strel, je nenadoma zagledal med jelenovimi rogovi zlat križ. In ta pogled ga je tako pretresel, se je dotaknil njegovega srca, da se je spreobrnil in postal kristjan. In prav zaradi tega sv. Huberta upodabljajo tudi v lovski obleki, ob njem pa jelena, ki ima med rogovi križ,« je dejal župnik.

V društvu se sprašujemo, iz katerega razloga ni bil izrečen ključni podatek iz legende in sicer, da je Hubertusa tisti beli križ tako pretresel, da se je odpovedal lovu, torej od takrat naprej ni več bil lovec. Kljub jasnosti tega dogodka – nekdanji lovec se spreobrne in zatem ne lovi več – je cerkev izrecno njega naredila za zaščitnika lovcev. Smiselno bi torej bilo, da tudi lovci odložijo orožje in ne ubijajo več živali, kot je to naredil Hubertus, če ga že častijo.

Župnik je lovsko druščino nagovoril tudi z „dragi prijatelji narave in živali“, med govorom pa je hkrati tudi omenil, da ljubezen danes, vsaj zdi se, postaja prazna beseda. Ja, dobro povedano, toda ali ni ravno cerkev tista, ki v mnogih primerih podpira mučenje, izkoriščanje in ubijanje živali in namerno prikriva Jezusovo veliko ljubezen do živali in njegovo zapoved, priporočilo, naj živeli ne ubijamo in jemo?

Ali ni težko verjeti nekomu, da ima v srcu iskreno ljubezen do živali, če jih hkrati preganja in ubija po gozdovih in poljih ter uničuje njihove družine? Ludvik Mikek, predsednik lovske družine Zreče, je dejal, da se »pripadniki lova, najstarejši strasti na svetu, simbolno zahvalimo naravi in svetemu Hubertu za vse radosti in veselje, ki nam jih nudi lovsko poslanstvo. Zavetnik lovstva varuje neokrnjeno naravo pred človekom, a tudi človeka pred njegovo lastno naravo.

Nauk tega mita je izražen v načelu samoomejevanja in brzdanja strasti. Sicer pademo v moralni in družbeni kaos.« Ob tem je še dodal, da je »sveta maša namenjena prijateljskemu sobivanju med vsemi dejavniki v naravi in kulturni krajini, predvsem s prosto živečimi živalmi.« Ja, res je lovsko poslanstvo lahko za nekatere radost in veselje, za nekatere pa nepredstavljiv strah, mučenje in bolečina.

Stanko Valpatič, predsednik