Spoštovana gospa Vida Čadonič, prebrala sem vaš odgovor na pobudo Društva za osvoboditev živali in njihove pravice za obvezen izpust rejnih živali, ki se, tako kot človek, veselijo svobode gibanja. V odgovoru pišete: »V primeru vašega predloga gre za sistemsko rešitev, in je sprememba zakonodaje vezana na spremembo zakonodaje Evropske unije, ki za celotno območje skupnega trga določa enotne standarde glede minimalnih pogojev za rejo živali.

Država članica sicer lahko predpiše višje standarde v svoji državi, vendar ti standardi ne smejo omejevati prostega pretoka blaga. Drugo dejstvo, ki predstavlja oviro za sprejetje višjih standardov, pa je posledična nekonkurenčnost lastnega kmetijstva.«

Gospa Čadonič, standardi in zakoni so zato, da jih spreminjamo na boljše: tako v Sloveniji kot v EU. Podobno kot so označeni eko izdelki, bi lahko bila označena jajca kokoši, ki bi imele pravico do gibanja. In potem konkurenčnost ne bi bila več vprašljiva. Menim, da bo prihodnost pokazala, da bo človek moral z živalmi drugače ravnati, če bo hotel preživeti na dostojni ravni.

Če ne bomo spoštovali življenja v vseh oblikah, bomo sčasoma sami postali vse bolj roboti z manjšim obsegom in globino čutenja ter zaznavanja. Dostojevski je nekje zapisal - vse kar hudega naredite tem najmanjšim in šibkim, naredite sebi – v mislih je imel otroke in vdove in reveže, vendar lahko v sedanjem času njegovo misel apliciramo na odnos nekaterih ljudi do živali.

Živali niso plastika in industrijski izdelki! Tudi tržno blago ne bi smele biti, ker imajo občutke, ker v slabih razmerah trpijo in jih je strah. Vse to se prenese na človeka, ki uživa takšno hrano.

Lep pozdrav,

Zdenka Bratec, Maribor