Brez učinkovitih ukrepov vlade še ena generacija romskih otrok zapisana nepismenosti, neizobraženosti in brezposelnosti.

Ob pričetku novega šolskega leta v Amnesty International Slovenije (AIS) znova opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti izobraževalnega sistema, ki ne zagotavlja učinkovite vključenosti romskih učencev v izobraževalni sistem. »Zaradi teh pomanjkljivost nas skrbi, da bo - na nekaterih območjih Slovenije - še ena generacija romskih otrok zapisana nepismenosti, neizobraženosti in posledično brezposelnosti,« je poudaril Blaž Kovač iz AIS

AIS je v nadaljevanju pojasnila, da se stanje po državi razlikuje, najslabše pa je na Dolenjskem, v Posavju in v Beli Krajini. V Amnesty International položaj spremljajo že vrsto let, leta 2006 pa je organizacija na mednarodni ravni objavila poročilo o izključenosti Romov iz šolskega sistema.

Poročilo je ugotavljalo, da slovenski šolski sistem ne zagotavlja polne vključenosti romskih otrok in tudi ne izvaja ukrepov z namenom ustvariti pogoje za večjo vključenost romskih otrok v izobraževalni sistem. Tri leta kasneje poudarjajo, da razen določenih premikov vključevanja romskih pomočnikov ter strokovne pomoči šolam večina priporočil ostaja prezrta in nenaslovljena.

Iz pogovorov z romskimi starši, romskimi svetniki, šolami, vrtci in s socialnimi delavci je razvidno, da se je država še posebno slabo odrezala pri zagotavljanju pozitivnih korakov v predšolski vzgoji, kjer še vedno ni na voljo sistemskih rešitev vključevanja romskih otrok. Posledično romski otroci večinoma ne obiskujejo vrtcev in v OŠ vstopajo z bistveno slabšimi predpogoji.

Kovač je pojasnil, da: »romski otroci večinoma prvič pridejo v stik z izobraževalnim sistemom šele s prvim razredom OŠ, kamor pridejo z izjemno slabim znanjem slovenščine in so zaradi tega in slabše vključenosti v družbo avtomatično v podrejenem položaju.«

AIS opozarja, da se težave kažejo tudi v osnovni šoli, saj so številni romski otroci sicer vpisani v šolo, a pouka ne obiskujejo. To kažejo tudi podatki OŠ Bršljin za preteklo šolsko leto, kjer od 25 romskih prvošolčkov prvega razreda ni izdelalo kar 14 romskih učencev, večinoma zaradi izostankov ali neobiskovanja šole. Iz celotne generacije sta lani 9. razred zaključila le dva  učenca, kar pomeni, da je večina generacije dejansko izpadla iz izobraževalnega sistema.

Razlogi za tako velik osip in neobiskovanje šol so kompleksni, česar pa oblasti ne upoštevajo v zadostni meri pri načrtovanju ukrepov, saj ti ne zajamejo tistih učencev, ki v šolo ne pridejo. Na obiskanost šol in uspeh močno vpliva tudi izjemno slab socialni položaj, saj so razmere v romskih naseljih globoko pod standardi večinske družbe, pogosto so tam ljudje brez vode in elektrike.

»Otrok, ki bo prišel iz šole domov v naselje brez elektrike ali tekoče vode, se zvečer ne bo mogel učiti in pozimi ne bo mogel umiti, tako enostavno je to. Tak učenec je avtomatsko stigmatiziran pred sošolci in v nevarnosti, da bo izgubljen,« je pojasnil Kovač.

V organizaciji zato poudarjajo, da je za izboljšanje položaja nujna zavzetost celotne Vlade RS pri pripravi medresorskih ukrepov ter izvrševanju Strategije vzgoje in izobraževanja Romov, ki v praksi ostaja neuresničena.

Vir. www.cnvos.info