MEDITACIJA MESECA 20. avgust – 20. september 2009, Marko Pogačnik

Meditacija meseca je ena od možnosti, kako sodelovati s preobrazbami sebe in zemeljskega vesolja. Ne zahteva več kot vsakodnevni trenutek časa, kadarkoli v teku dneva in kjerkoli - lahko se seveda večkrat na dan ponavlja. Meditacija velja za mesec dni med eno in drugo številko Aure. Ko gre za učinkovanje znotraj zemeljskega vesolja je pomemben ponavljajoč ritem rednega delovanja. Ampak tudi enkraten poskus je smiseln, če se porodi iz čiste radovednosti.

Ljudje smo taki, da se izogibamo pogovoru o stvareh, ki jih naš razum ne more obvladati. Če pa se o njih že pogovarjamo, zavzamemo takšno stališče, kot da gre za neke objektivne stvari, ki se nas osebno ne tičejo.

Tak odnos imamo na splošno do izvenzemeljskih bitij. Vsake toliko izbruhne mala poplava zanimanja – vendar samo takrat, kadar se razširijo govorice, da je nekdo videl leteči krožnik ali pa da je nekdo prišel v stik z neznanci, ki bi lahko bili vesoljci.

Seveda, naša znanstveno dognana slika univerzuma ne dopušča živih bitij v vesolju. V vesolju naj bi vladali strašen mraz in zevajoča praznina. Vendar se moramo zavedati, da je takšno, sicer izjemno lepo a mrtvo vesolje, zgolj plod razumskih predstav in tehnike, ki jo je razum razvil, da bi samemu sebi potrdil resničnost svojih halucinacij.

Če pa začnemo razmišljati v obnebju integralnega prostora, ki ga sestavljajo različne razsežnosti in nivoji bivanja, potem res ne vem zakaj ne bi bilo mogoče, da bi vesolje na določenih ravneh ne bivalo kot inteligenten, ustvarjalen in z živimi bitji naseljen prostor.
Končno bi razglabljanje o tem lahko prepustili ezoteriki, če se kot človeštvo ne bi znašli v hudih težavah, pravzaprav v slepi ulici. Razdejanje, ki smo ga povzročili na Zemlji ne znamo popraviti. Pravzaprav, iskreno povedano, se ga na ravni, kjer edinole delujemo, niti ne da več popraviti. Šli smo predaleč.

Ostane nam upanje na Božansko milost, ostane nam možnost, da prisluhnemo besedam učiteljev človeštva in še nekaj nam ostane, da dovolimo, da nam druga bitja Zemlje in vesolja, ki so bolj izkušena od nas, pomagajo. Tako smo se znašli pred vprašanjem, kako spremeniti predpostavke naše zavesti, da nam bo omogočen stik s tistimi bitji v drugih razsežnostih resničnosti, ki nam želijo pomagati in se gibljejo v prostoru planeta zato, da bi nam pomagala.

Mednje nedvomno spadajo elementarna bitja narave, angelska bitja, duše naših prednikov oziroma zanamcev, nosilci civilizacij notranje Zemlje in še nekdo: vesoljci! Vendar je vesoljskim bitjem najprej potrebno sneti skafandre! Oni se v svoji razsežnosti prostora ravno tako svobodno gibljejo, kot mi v svoji. Skafandre si nedvomno poveznejo na glavo samo v primeru, ko skušajo vzpostaviti stik s človeškimi bitji zasvojenimi z razumskimi predstavami o naravi vesolja.

Med različnimi vesoljskimi bitji, ki so prihitela na pomoč človeštvu želim omeniti nenavadna razigrana bitja, ki se gibljejo v rojih. Po kvaliteti njihove navzočnosti spominjajo na trop razigranih otrok ali na oblak isker. Imenujem jih izvenzemeljska elementarna bitja. William Bloom jih v svoji knjigi iz leta 1995 »The Christ Sparks« (Findhorn Press) imenuje »Kristusove iskre«. O sebi so mu povedala, da spremljajo »Avatarja sinteze«, kot imenujejo Kristusovo vlogo na Zemlji, in udejanjajo njegove zamisli.

Meni so se v nekih sanjah jeseni 2008 predstavila s pesmijo o padcu komunizma in propadu vzhodnega bloka, ki so jo prepevala v zboru. S tem so mi hotela povedati, da delajo za kulisami svetovnih dogodkov, ki se nam zdijo nekoliko nelogični, ker ne poznamo sil, ki so jih sprožile. Čudimo se, kako je mogoče, da so se zgodili, a ne vemo, komu se imamo zahvaliti za pomoč.

Meditacija tega meseca je namenjena nežnemu vzpostavljanju stika, ne samo z omenjenimi bitji, temveč morda tudi z drugimi bitji vesolja, ki nam stojijo ob strani in nam pomagajo. Predvsem gre za to, da dobimo občutek o njihovi realni navzočnosti v zemeljskem prostoru.

• Izhodišče meditacije je energijski center na hrbtu, ki sem ga v knjigi »Draga Zemlja, kako ti gre« na strani 84 opisal kot enega od hrbtnih centrov zaznavanja. Leži med lopaticama, tam kjer imajo angeli na naših podobah pritrjena krila.
• Predstavljaj si, da se od tam širita v prostor dve niti kot dve tipalki, ki se lahko prosto sprehajata po prostoru za hrbtom.
• Najprej ju je potrebno uglasiti na srčno frekvenco, sicer se lahko zapleteta v kaj tujega. Predstavljaj si, da obe tipalki zasukaš v smeri naprej in jih za nekaj časa »pomočiš« v svoj srčni prostor.
• Nato ju lahko svobodno vodiš v višine svojega zahrbtnega prostora in prisluhneš kvalitetam, ki bodo prišle v resonanco s kombinacijo tvojih srčnih sil in izhodiščne čakre med lopaticama.
• Ne gre toliko za radovednost kot za kolektivno vzpostavljanje stika z bitji, katerih pomoč bomo v bližnji prihodnosti nedvomno potrebovali. Stika pa ni mogoče vzpostaviti zunaj sebe, temveč le znotraj.

Ob tej priliki bi rad spomnil, da je založnik »Bird Publisher« iz Mengša v elektronski obliki izdal dve moji knjigi, ki sta že davno pošli. »Ko se Boginja vrne« in »Moč Zemlje in Kristusova navzočnost«. Poizveste lahko na www.bird-publisher.com