V Bonnu so se brez večjega napredka končala še ena v dolgem nizu letošnjih podnebnih pogajanj. Pogajanja, ki so potekala na podlagi vnaprej pripravljenega obsežnega pogajalskega besedila, niso prispevala k zbližanju stališč o dveh najpomembnejših elementih novega podnebnega sporazma – zavezah razvitih držav za zmanjšanje izpustov ter finančni podpori za podnebno ukrepanje v državah v razvoju.

V Focus društvu za sonaraven razvoj so resnično zaskrbljeni, da do dogovora o novem podnebnem sporazumu v Kopenhagnu decembra letos ne bo prišlo.

V Bonnu so se končala že tretja letošnja podnebna pogajanja, tokrat neformalne narave. Vidnega napredka, ki bi bil potreben za zagotovitev uspeha podnebne konference letos decembra v Kopenhagnu, pogajanja niso prinesla. »Razvite države so še naprej gluhe za opozorila znanstvenikov glede potrebnih ciljev zmanjšanja emisij,« je nezmožnost zmanjšanja prepada med potrebnimi cilji in cilji, ki so jih razvite države pripravljene sprejeti, komentirala Barbara Kvac, vodja programa Podnebje pri Focus društvu za sonaraven ravoj. »Za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb bi morale razvite države svoje emisije do leta 2020 zmanjšati za več kot 40 % glede na leto 1990, napovedani cilji, ki so jih razvite države pripravljene sprejeti pa bi prinesli le 10 – 16 % zmanjšanja,« je še opozorila Kvacova.

Napredka prav tako ni bilo v razpravi o financiranju podnebnega ukrepanja v državah v razvoju. »Razvite države so zamudile še eno priložnost, da pokažejo, da svojo odgovornost za pomoč državam v razvoju pri njihovem podnebnem ukrepanju jemljejo resno,« meni Kvacova. Podnebnih sprememb ne bo mogoče ukrotiti brez sodelovanja vseh držav, vendar bremena reševanja problema, ki so ga povzročile razvite države, ne smejo nositi države v razvoju. Poleg tega bodo revne države tudi najbolj prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb, sredstev za prilagajanje pa v številnih primerih nimajo. Za pokrivanje teh stroškov bi morale razvite države zagotoviti 110 milijard evrov dodatnih sredstev na leto do leta 2020.

»Če se bodo pogajanja nadaljevala v podobnem tempu tudi v prihodnje, dogovor v Kopenhagnu ne bo dosežen,« zaskrbljeno ugotavlja Kvacova. »Ponavljanje že dobro znanih stališč in argumentov je potrebno takoj nadomestiti z resnimi pogajanji in iskanjem konsenza o ključnih elementih kopenhagenskega dogovora,« še dodaja. Decembra letos mora biti v Kopenhagnu sprejet dogovor, ki bo omogočil omejitev dviga globalne temperature čim nižje pod 2 °C, kar bi preprečilo neobvladljive posledice podnebnih sprememb. Temeljiti mora na predpostavki, da imajo vsi ljudje, narodi in kulture pravico do preživetja, do trajnostnega razvoja in odprave revšine. Med ambicijo in pravičnostjo ni izbire.

Kot država članica lahko Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi stališč EU. V Focus društvu za sonaravni razvoj vlado zato pozivamo, da deklarirano politično voljo končno udejani in prispeva k bolj ambicioznim zavezam na ravni EU ter s tem pripomore k sprejetju globalnega podnebnega dogovora.

***

VEČ INFORMACIJ: Anela Bešo, anela@focus.si, 031 204 595