| POZIV VLADI RS IN POSLANCEM DZ
 V Sloveniji in Evropi se je povprečno več kot 70% prebivalstva izreklo proti gensko spremenjeni hrani. Nasprotovanje ni usmerjeno zgolj proti gensko spremenjenim (GS) izdelkom na policah trgovin, pač pa tudi in predvsem pridelavi GS poljščin, predelavi takšnih pridelkov v proizvodnih postopkih, ter vzreji živali z GS krmo.
Od pričetka uporabe GS organizmov pri pridelavi kmetijskih rastlin in vzreji živali so se pokazali že mnogi škodljivi učinki uporabe genske tehnologije. Izkušnje z vsega sveta in neodvisne znanstvene raziskave so te škodljive učinke potrdile in kar nekaj GS rastlin (paradižnik, krompir, riž…) so iz prodaje umaknili.
Za razliko od proizvajalcev in trgovcev, ki jih ženejo drugačni motivi, smo ljudje zaradi teh "spodrsljajev" genske tehnologije postali zelo previdni, predvsem ko gre za zdravo prehrano in okolje. GS rastline namreč ne škodijo samo zdravju ljudi in živali, ampak vplivajo na pomembne funkcije ekosistema, vključno z biotsko raznolikostjo. Vpliv GSO na ekosistem je tako kompleksen in večplasten, da je težko razumeti pasivnost strokovnjakov ko gre za lokalne in globalne okoljske probleme, povezane z biološkim onesnaževanjem, prav tako pa tudi nezainteresiranost politikov, ki brez prave informiranosti in znanja odločajo o zelo pomembnih okoljskih zakonih. V času, ko se vedno pogosteje srečujemo tudi z možnostjo ali celo poskusi bioterorizma, je takšna pasivna drža odgovornih nedopustna.
Nevarnosti GSO za zdravje in okolje se zavedajo v mnogih evropskih državah in so se na problem tudi primerno odgovorno odzvali. Varnostni pridržek na prosto pridelavo edine v EU odobrene GS kmetijske rastline, koruze MON 810, so že sprejele Francija, Nemčija, Avstrija, Madžarska, Grčija in Luksemburg, k temu pa se nagibajo tudi nekatere druge države. Slovenija se je evropski komisiji uklonila in na pobudo svojih državljanov varnostnega pridržka ni hotela sprejeti, čeprav ne razpolaga s svojimi raziskavami. Nekateri naši strokovnjaki s področja genetike in biotehnologije so že vnaprej zavzeli pozitivno stališče do GSO in zaradi svojih interesov ne bi smeli zavzemati ekskluzivnih pozicij odločanja o tako pomembnih strateških vprašanjih kot je namerno sproščanje GSO v okolje. Vendar se je v Sloveniji zgodilo prav to, da je možnost varnostnega pridržka na MON 810 koruzo zavrnil prav Znanstveni odbor za namerno sproščanje GSO v okolje, v katerem so najvplivnejši člani strogi zagovorniki sproščanja GSO v okolje. Pobudo za varnosti pridržek so zavrnili brez strokovnih obrazložitev, čeprav so ga odobrili v vrsti visoko biotehnološko razvitih evropskih držav. Slovenski NE varnostnemu pridržku je tako postal še eden od tako ali drugače "svetniških" dejanj naše stroke in politike.
Država je maja letos sprejela Zakon o soobstoju GS rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki naj bi s strogimi pogoji pridelovanje GS rastlin zelo omejil. Vendar pa sam zakon brez strogih podzakonskih aktov pridelovanja GS rastlin ne omejuje, pač pa celo uzakonja. Tudi prvi predlog MKGP ne kaže na to, da bi v Sloveniji pridelovanje GS rastlin kakorkoli omejevali, saj predlaga minimalno širino varovalnega pasu 200 m za konvencionalne posevke in 300 m za ekološke posevke. Ob dejstvu, da se v določenih pogojih pelod z vetrom širi več kot 20 km daleč, in ob dejstvu, da ga čebele raznašajo več kot 3 km daleč, nekaj-sto-metrski pasovi niso več varovalni, pač pa vse kaj drugega.
Predstavniki nevladnih organizacij in državljani, ki pridelovanju GS rastlin na prostem nasprotujemo, zato apeliramo na vlado in resorna ministrstva, da nemudoma pričnejo s pripravo takšnih zakonodajnih rešitev, ki bodo pridelovanje koruze MON 810 v Sloveniji preprečile. V ta namen predlagamo (v sledečem vrstnem redu):
- - da se določi širina varovalnih pasov od 3 km navzgor, odvisno od specifičnih razmer v posameznih predelih Slovenije (geografsko-podnebni dejavniki, gosta poseljenost s čebelami, zaščitena območja kot je Natura 2000, idr.),
- - da se nemudoma pristopi k oblikovanju in sprejetju varnostnega pridržka za gojenje koruze MON 810 in v primeru odobritve tudi novih GS rastlin, ki prihajajo na EU sortno listo,
- - da se poenoti obravnava t.i. "GSO" zakonov - določi se pristojna resorna ministrstva in strokovna telesa, nacionalno strategijo na področju GSO, metodologijo obravnave tega področja (multidisciplinarnost strok in drugih akterjev), uredi polno sodelovanje s civilno družbo,
- - da se biotehnološka stroka emancipira od interesnih lobijev in se resno, strokovno in odgovorno loti raziskav na področju genetike ter njenega vpliva na okolje, in da upošteva načela etike v raziskavah,
- - da si država pri EC izbori več maneverskega prostora pri nacionalni zakonodaji, in da izkoristi vse legalne zakonske možnosti v okviru evropske zakonodaje, da bi zaščitila svoje državljane, okolje in nacionalne interese,
- - da se oblikujejo stroga pravila vsebnosti GSO v prehrani in označevanja (vsi prehranski artikli z vsebnostjo nad 0,0 ‰ morajo biti označeni z vidno oznako o vsebnosti GSO,
- - da se oblikujejo stroga pravila vsebnosti GSO v krmi za živali (dovoljena vsebnost naj bo 0,0 ‰, nad to mejo se zahteva strogo označevanje in sledenje),
- - da se sprejme zakon o razglasitvi celotne Slovenije kot ekološke cone (biotski park EU) z absolutno prepovedjo gojenja GS rastlin, ali ustrezna pokrajinska zakonodaja, ki bi GS posevke prepovedala.
Četrti kulturni shod ni zadnji shod proti GSR - v takšni ali drugačni obliki jih bomo organizirali tudi v prihodnje, vse dokler pristojni ne bodo prisluhnili in upoštevali voljo ljudi. Vzemite nas resno - če bo potrebno, bomo uporabili tudi ostrejše oblike izražanja javnega mnenja, vendar vseeno upamo, da to ne bo potrebno. Zavedajte se, da nikomur ne želimo slabega ali delamo škode, ne bomo pa dopustili, da kdo škodo dela nam in naslednjim rodovom.
Organizatorji shoda, in del civilne družbe, ki nasprotuje GS rastlinam
Informacije: info@svood.org, gsm 040 319 744
Ljubljana, 20.08.2009
Elena Pecaric |
NE ZAMUDITE
