Alica s tisoč rokami
Alice aux mille bras

Pri založbi KUD-a France Prešeren je izšla dvojezična, slovensko francoska knjiga poezije Mateje Bizjak Petit; sedemindvajseta knjiga v zbirki Mi pojemo v puščavi

Mateja Petit Bizjak - Mathea je do leta 1992 živela v Ljubljani. Študirala je dramaturgijo ter od enajstega leta naprej lutkarila pod mentorstvom Lojzeta Kovačiča. Nato se je preselila v Francijo. Franoščine takrat še ni znala, vedela pa je, da lahko jezik lutk spretno preskoči lingvistične ovire, zato je ustanovila svoje lutkovno gledališče MALO ter z njim več let igrala po Franciji in Sloveniji.  Francoščino je po šestih mesecih aktivnega učenja osvojila, ravno tako pa je nadaljevala z izpopolnjevanjem lutkarstva. V Parizu je eno leto obiskovala razred mojstra ročnih lutk Alain Recoing, v Atlanti (ZDA) pa je kot asistentka lutkovne režije dve leti sodelovala v Center for Puppetry Arts.

Kljub živlejnu v tujini se Mateja Bizjak Petit še vedno ukvarja s svojim maternim jezikom. Leta 2005 je pri Mariborski literarni družbi izšel njen pesniški prvenec LE TI s spremno besedo Marjana Pungartnika.

Junija letos pa je pri založbi KUD France Prešeren, pod taktirko urednika Gorana Jankovića, izšla druga, tokrat dvojezična pesniška zbirka : Alica s tisoč rokami / Alice aux mille bras s spremnima besedama Milana Vincetiča in Jean Pascal Dubosta.

Zbirka  Alica s tisoč  rokami, po mnenju avtorjev spremne besede,  "živi resničnost, ki vznemirja pesnike, kot tunel - prehod, kjer se zemlja povzpne in nebo čudovito okrene. Prehod, ki vodi na drugo stran preprostega." (J.P.D)  Pesmi vabijo bralca, da se poda "skozi galerijo vsakdanjih občutij: samoto, tišino, trenutke ljubezni, pričakovanje, domotožje, hrepenenje, spomine, po navidezni daljšnici še bližje sam k sebi, vase." (M.V.)

Pesmi so bile najprej napisane v slovensščini, v francoščino jih je nato prevedla avtorica s sodelovanjem francoske pesnice Valérie Rouzeau, spremni besedi pa sta vzporedno prevedla Tanja Ahlin in Yves Petit.

Nekaj avtoričinih pesmi smo do sedaj lahko zasledili v revijah Sodobnost, Revija 2000, Lirikon, Apokalipsa, Locutio, Primorska srečanja,  Ciciban in Cicido, ter v francoski reviji Dans la Lune. Dvakrat je bila nominirana za Lirikonov zlat, nagrado za najboljši prevod poezije, ki jo je leta 2008 tudi prejela, in sicer za prevod izbranih pesmi Erica Sautuja. Trenutno živi v bližini Reimsa, kjer aktivno sodeluje s kulturnim centrom Centre culturel de Tinqueux.

Avtor portreta je DK.