Moč...moč noči ki jo Sonce iz Zemlje kličeš
da jo opereš
poljubiš
da jo ljubiš da bi zgubila svojo črno moč
...je tako velika da me je strah...ker je temna
silna
in tiho jočem...molim prosim

Danes ponoči sem začutila vso majhnost
nemoč
moč časa ki hiti spreminjati stvari
v katerem nimamo besede
...ker ne vidimo...
kjer je edino kar velja...danost
kjer si Ti -Sonce-edina Luč in Pot
kjer je potrebno prositi Te za milost videnja stvari
ker razum-razum želi pokazati
da noč je dan
da je svetloba tam kjer je ni...

Potem odprem oči
... in sredi tesnobe in strahu nekje vedno pot je v naročje Tvoje...
da duša si v njem spočije in zaživi

Prosim...o prosim - bodi
Ah...ne - hvala ker Si...

metulj