Pred leti sem se udeležil motivacijskega srečanja v mrežnem marketingu, kjer je predavatelj promoviral ameriško knjigo z naslovom Bog želi, da postanete bogati. Danes se mnogi ljudje ne bi strinjali s to trditvijo, kajti zdi se, da je ravno vedno večji razkorak med bogatimi in revnimi pripeljal svet do globalne krize.

Če bi si Bog res želel, da postanemo bogati, potem bi hkrati želel, da je večina ljudi revnih. Kajti bogastvo na eni strani vedno pomeni siromaštvo na drugi strani. To pa ne bi bil Bog ljubezni, ki želi, da nihče od nas ne bi živel v pomanjkanju.

Če si Bog ne želi, da postanemo bogati, kdo potem pomaga tem ljudem do bogastva? O tem zelo nazorno govori odlomek v knjigi Sam v partnerstvu in zakonu? Sam na starost? Življenje v enosti! Nisi sam – Bog je s tabo, izdajatelj Univerzalno življenje, citiram: »V našem svetu je stremljenje po osebni lastnini, po denarju in posestvih, zapoved ega. Mnogi ljudje, ki so usmerjeni k materialističnemu življenju, se držijo besede »pridigarjev« in svetovalcev, ki hočejo ljudem natvesti, kako lahko na lahek način postanejo bogati. Mnogi govorniki svoje nasvete črpajo iz Biblije, v kateri lahko najdemo izjavo v tem smislu: Bog, ki je v tebi, je polnost moči; on hoče, da si bogat. V Knjigi pregovorov na primer beremo: Plačilo za ponižnost in bogaboječnost je bogastvo, čast in življenje. Pri Sirahu:Lahko je v Gospodovih očeh siromašne nenadoma in hitro napraviti bogate. Božji blagoslov je plačilo pravičnih.

Bogataši so prepričani, da jih je blagoslovil Bog

Omenjene »zgodbice« človeškega prikrivanja imajo namen poslušalcu natvesti, da je človekovo bogastvo, njegovi milijoni ali celo milijarde, po Božji volji. Na ustreznih biblijskih besedah razvijejo sistem, ki spominja na magijske praktike, pri čemer iz njih na primer izvajajo: »Bog hoče, da postaneš tudi ti bogat. Ne smeš dvomiti v to, da imaš tudi ti pravico do bogastva, kajti že zdaj si nosilec bogastva; položeno je vate. Bog hoče,« govorijo ti propagandisti, zagovorniki zemeljskega blagostanja, »da skrbiš za to, da bo učinkovalo.«

Nastane torej vtis, kot da je bogastvo na razpolago kakor zaklad, ki samo čaka na to, da ga nekdo pobere, enako dediščini, ki naj bi jo sprejel. In kako, po kateri poti, naj bi se to zgodilo? Rafinirano, da ne rečemo hudičevsko rafinirano pri tej metodi je, da se čisto neprikrito, vsekakor z zlorabo poslužuje božanskega načela oddajanja in sprejemanja. Nadaljnja navodila se namreč glasijo v tem smislu: »Vsak dan neomejeno in brezpogojno potrjuj bogastvo, nikoli niti malo ne podvomi vanj. S pomočjo absolutnega potrjevanja in budnosti, da takoj reagiraš, ko se odprejo poti do bogastva, pride premoženje, bogastvo, ustrezno intenzivnosti tvojih vnosov.«

Kdor dela s temi in podobnimi načrtno zastavljenimi miselnimi energijami in pride na ta način do bogastva, komur nato pritekajo denar in posesti, je prepričan, da ga je blagoslovil Bog. V resnici gre za zmoto, ki so jo povzročili demoni. Prek mnogih nerazumljivih poti, prek uspeha v poklicu, prek poroke, ki je bila »blagoslovljena« s premoženjem in še prek marsičesa je prišel »blagoslov« na konto. »Srečnež« je pridobil posesti in špekuliral na borzi. Postal je velik delničar. Končno je bogat! Vrata premožne družbe so odprta. Zdaj je možno marsikaj. Kar nudi svet, lahko zdaj na veliko uživa. Zakaj bi se omejeval? Zakaj bi se samokritično spoprijel z grehom, ko je vendar tudi Luter – ki ni bil ravno reven – dal z naslednjo izjavo »vnaprejšnji odpustek« za greh. Rekel je: Greši pogumno, toda veruj še pogumneje.

Bogastvo spodbuja ponovno špekulacijo s premoženjem. Prav tako ima »srečo« na borzi. Bogastvo se povečuje. To ga, zdaj bogatega, očara in navdihuje, da si pridobi nadaljnje vrednostne predmete, nepremičnine, mogoče tudi ustanovi dobičkonosna podjetja. Človek se hoče vedno bolj dokazovati, kajti v naši družbi je bogastvo sinonim za oblast, moč, gotovost in daje celo vtis, da zagotavlja svobodo in srečo. Bogastvo daje bogatemu nimb veličine. Pogosto se opira na zunanje vrednote, če manjka notranjih. Delojemalce v dobičkonosnih podjetjih neredko obravnavajo kot nekoč sužnje. Za novega uspešneža, ki si prizadeva za oblast in ugled, so uslužbenci in delavci služeča pehota, ki ne bo nikoli uspela, ker ne uporablja »nauka«, ki vodi do bogastva. To so slabiči. Tukaj so zato, da »močnemu«, oblastnežu, dajejo prihodek in dobiček.

Energija, ki jo je oblastnež porabil za svoje bogastvo, se je izplačala: živi gosposko. In pri vsem tem se ne zaveda krivde, kajti verjame, da mu je bogastvo dal Bog. Ima se za »izbranega«. Uspešnež je vse drugo kot zaščitnik. Je priganjač. Njegovo mnenje je, kot že rečeno, da lahko »druge« primerja s slepo čredo, ki se zato podreja bogatim in njihovemu bogastvu, ker se posamezniki v njej niso sposobni tako programirati, da bi postali bogati. Misli: »Kako revni in naivni so tisti, ki nemočno vegetirajo! Ne zaslužijo si drugega. So zelo daleč stran od imaginarne energije, ki pravi: V sebi imaš moč, da postaneš bogat.«

»Pridigar« in svetovalec sta uspešneža zvabila na pot, ki vodi v najhujšo in najbolj usodno odvisnost, to je v nesvobodo. Kot pri številnih ljudeh, so bile tudi v njem negativne zasnove, ki so to omogočile. Izrek, ki mnogim ljudem zamegli vest, se glasi: Vsi smo pač grešniki.

Bogataši bodo v naslednjem življenju trpeli pomanjkanje

Človek, ki je obogatel s pomočjo negativne energije, energije padca, je odslej odvisen od pritekanja satanskih moči, ki mu, dokler ga lahko uporabljajo, torej zlorabljajo za svoje namene, dovajajo energijo. Kdor se preda nasprotnim močem, bo tako dolgo prejemal energijo, dokler dosega več, kot mu priteka. Ko ta energijski posel »Jaz dam tebi, potem daš ti meni in po možnosti več«, ni več dovolj donosen – ker se dobavitelj energije na primer umakne in sledi drugim interesom, ki prinašajo manj, kot je bilo dano z »investicijo« mračnjakov – potem ga bo nasprotna stran gladko odvrgla. Posledica je, da ni več uspehov in neuspehi mogoče pripravljajo bankrot. V tem primeru učinek nastopi že v tem zemeljskem bivanju. Propad vsebuje več »golosekov«, kot je na primer spor glede dediščine ali goljufija ali izguba vplivnega položaja in po možnosti še kaj. Kot je bilo že povedano, gre prejemniku »dobro« tako dolgo, dokler izpolnjuje voljo temnih sil, tako da ustrezno upravlja z izposojeno energijo. Ko satanske moči takšnega človeka ne morejo več uporabljati – za to obstaja več vzrokov – potem vanj ne »investirajo« več. Investicija se mora končno izplačati.

Tako nerazumljivo kot je prišel do bogastva, ko mu je preprosto, kot samo od sebe, marsikaj uspelo, tako teče zdaj obratno. Nič več mu ne uspe; odpisan je. Kljub temu, da se je ločil od nasprotnikove infuzije, ostaneta on in tudi njegova duša vezana na satansko energijo obojestranske izmenjave. Nasprotna stran od prejemnika še lahko zahteva energijo, ker je prej vložila več energije. Ta človek oz. njegova duša sta odslej dolžna mračnjakom, ki imajo po vsem tem popoln dostop do njega. In: »Duhov, ki sem jih klical, se zdaj ne morem rešiti.«

Po človekovi telesni smrti njegova duša ostane dolžna demonskemu energijskemu polju, kar pomeni, da bo satansko energijo, ki je bila samo posojilo, v neki drugi inkarnaciji, v poznejšem učlovečenju, morala vrniti.V novem zemeljskem bivanju bo ta človek moral opravljati suženjsko delo, ki ga je nekoč kot bogataš vsilil soljudem, ali pa bo podložen človeku, ki je na visokem položaju. Morda pa mora duša v službi mračnih sil celo iti v inkarnacijo, da bi na Zemlji izpeljala demonsko nalogo. List se je obrnil. Kdor služi tistemu, ki vlada svetu, bo nekoč podložnik. Nasprotne moči zahtevajo posojeno energijo nazaj, kajti eksistenca Božjih nasprotnikov je pogojena z določeno količino energije padca, kar pomeni, da so od nje odvisni.«

Jezus: Prej pide kamela skozi šivankino uho, kot pa bogataš v nebeško kraljestvo!

Jezus je rekel: Nihče ne more služiti dvema gospodoma; ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali bo držal z enim in drugega zaničeval. Ne morete služiti obema, Bogu in mamonu. Jezus je rekel tudi kratko in jedrnato: Kdor ni Zame, ta je proti Meni. Poglejmo kaj je govoril Jezus o bogataših, tudi v Bibliji: «A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate»Lk 6,24,  ali: „Prej pide kamela skozi šivankino uho, kot pa bogataš v nebeško kraljestvo“ ali pa: „ali pa pri Jak 5,1 « No, bogataši, razjokajte se in tarnajte zaradi nesreč, ki prihajajo nad vas.» 

Kaj je Jezus mislih o nesrečah, o katerih je govora v Bibliji, lahko preberemo iz drugih krščanskih virov npr.v brošuri Govor na Gori, ki jo je izdalo Univerzalno življenje. Tam naj bi bile zapisane besede in učenje Jesusa iz Nazareta, katere so poznali prvi kristjani, citiram:  «Če bogataš gleda na denar in dobrine kot na svojo last in ima v svetu zaradi bogastva ugled, bo v naslednjem zemeljskem življenju – zaradi učinka svojih vzrokov – živel v revnih deželah in tam prosil za kruh, ki ga je nekoč kot bogataš odrekal revnim. To traja tako dolgo, dokler so še možna takšna utelešenja. Duša takšnega bogataša ne bo našla miru niti v ravneh očiščevanja.

Duše, revne svetlobe, ki so zaradi njega morale v zemeljski obleki trpeti in stradati, ga bodo ponovno prepoznale kot tistega, ki jih je prikrajšal za to, kar bi jim bilo pomagalo iz zapletov človeškega jaza. Mnogi ga bodo obtoževali in njegova duša bo nato sama čutila, kako so ti trpeli in stradali. Tako lahko doleti dušo, ki je bila v zemeljski obleki kot človek bogata in ugledna, velika stiska, in ta je veliko večja, kot če bi morala v zemeljski obleki beračiti za kruh. Ljudje, ki gledajo na svoje bogastvo kot na svojo last, so duhovno revni. Mnogim, ki imajo veliko zemeljskega bogastva, je bila že v zibko položena duhovna naloga, da naj bodo vzor tistim bogatim, ki se z zakrknjenim, nepopustljivim srcem vežejo na svoje bogastvo in si prizadevajo samo za to, da ga povečajo zase.

Človek, ki ima veliko zemeljskega bogastva in je spoznal, da je njegovo bogastvo dar, ki ga je prejel od Boga samo zato, da se vključi v veliko celoto za blagor vseh in tam z njim zakonito upravlja za vse, uresničuje zakon enakosti, svobode, enosti in bratstva. Kot nesebičen darovalec prispeva, da revni ne živijo v pomanjkanju in bogati ne v razkošju. Na ta način bo postopoma vzpostavljeno ravnotežje, višji srednji sloj za vse, ki so pripravljeni nesebično izpolnjevati zakon »Moli in delaj«. Tako počasi raste resnično človeštvo skupnosti, katere členi ne zbirajo osebnega bogastva, temveč imajo vse za skupno lastnino, ki jim jo je dal Bog. Po zakonu Večnega pripada vsakomur, ki nesebično izpolnjuje zapoved »Moli in delaj«, enako, Bog daje vsakemu človeku, kar potrebuje, in še več. Toda dokler se vsi ljudje ne bodo držali te zapovedi, bodo na Zemlji tako imenovani bogataši.

Njihova naloga je, da razdelijo nakopičeno bogastvo in da živijo prav tako kot tisti, ki nesebično izpolnjujejo zapoved »Moli in delaj«. Če na ta način ne mislijo na svoj blagor, pač pa na blagor vseh, potem se počasi obrača notranje bogastvo navzven in noben človek ne bo stradal in trpel pomanjkanja. Gorje vam, bogati, ki imate svoj denar in dobrine za svojo last in pustite svoje bližnje delati za vas, da si povečujete svoje premoženje! Tudi če podpirate socialne ustanove, sami pa ste še vedno veliko bolj bogati kot tisti, ki jih te ustanove podpirajo, ste vseeno poslušni satanu čutov, ki hoče razlike med revnimi in bogatimi. Zaradi teh razlik nastajajo oblast in podložništvo, nevoščljivost in sovraštvo. To pa povzroča prepire in vojne. Duša, zaslepljena z materialnostjo, se ne zaveda, da je žejna svetlobe, ker ima malo svetlobe. To poskuša nasiloma nadomestiti z zunanjimi stvarmi, kot so zemeljsko bogastvo, grabežljivost, požrešnost, pijančevanje ali druga poželenja in užitki».

Če bi se tega učenja kristjani držali preteklih dva tisoč let, bi verjetno Zemlja, naš planet izgledal povsem drugače in bi tudi drugače razumeli pravičnost Boga, vzroke kaosa ter našega finančnega sistema.