V vsakem od nas, ne glede na versko pripadnost, je želja po globokem notranje miru. V tem stanju smo najbližje najvišji duhovni inteligenci, ki ji nekateri pravijo tudi Bog ali Stvarnik. Da bi dosegli takšno stanje duha, nam ni potrebno študirati Boga in ga poskušati dojeti z intelektom, kot to počnejo nekateri.

Znana katoliška teologa Rupert Lay in Herbert Haag sta bila zelo samokritična z izjavo, da večina ljudi še vedno verjame, da je nekdo, ki ima poseben naziv, nosi posebno oblačilo, neguje posebne geste in rituale, »nekaj posebnega«.

Razen tega sprejmejo, da nekdo, ki je, kot pravijo, »študiral boga«, več razume o Bogu kot navadni smrtniki in samoumevno izhajajo iz tega, da ima  takšen človek dostop do Boga. Govorita o teologih, ki posredujejo ljudem svoj pogled na Boga. Tu pa nastane konfikt med teologi in preroki, ki pa naj bi, za razliko od teologov, imeli dostop do Boga v vsakem trenutku in preko njih naj bi Stvarnik govoril vsemu človeštvu.

Že Jezusove besede, ki so ohranjene v Bibliji, ponazarjajo, kaj je največji prerok vseh časov, mislil o tedanjih teologih in duhovnikih. V Govoru na gori je rekel: »Gorje vam, pismouki in farizeji, vi hinavci! Ste kot pobeljeni grobovi, ki so na zunaj videti lepi, znotraj so pa polni mrtvaških kosti in vsakršne nesnage. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem pravične, znotraj pa ste polni hinavščine in pretvarjanja.« Ljudem zapirate nebeško kraljestvo. Sami ne greste vanj; noter pa ne puščate niti tistih, ki hočejo iti noter.« (Mt. 23, 13) Jezus je bil človek ljudstva. V nobenem pogledu ni izstopal od ostalih občanov dežele. Vedno je bil eden njih, skromni tesar Jezus, ki si je služil kruh z delom Svojih rok. Trume ljudi so prihajale k Njemu edino zato, ker je skozi Njega sevala neizmerna Božja moč, ljubezen in modrost. Pri duhovnikih, farizejih in pismoukih pa podobnega ni bilo moč ugotoviti.

Jezus je bičal s povsem jasnimi, ostrimi besedami obnašanje, videz, vedenje duhovščine, njihovo elitno in arogantno izstopanje od preprostega ljudstva. In če Bog  noče duhovnikov, zakaj potem ljudstvo hoče duhovnike? Verjetno je več razlogov. Eden je vsekakor, da je bolj udobno iti k duhovniku in se spovedati, in ta potem odvzame vse grehe, kot če morajo sami iti do brata, da bi z njim prišli na čisto ali celo povrnili narejeno škodo. Duhovnik opravi moje delo, jaz pa lahko živim po starem, pridem tako rekoč gratis v nebesa. Če ne upoštevamo cerkvenih uslug, ki niso tako poceni. Marsikomu je to praznoverje, ki ga še danes uči cerkev.

Boga ne moremo študirati, ampak ga doživimo v duši

Bivši evangeličanski teolog Dieter Potzel je v oddaji Katerih prerokov vaši očetje niso preganjali, 2. del, na oddajniku Novi Jeruzalem izjavil, da s študijem teologije ne moremo dojeti nebeške govorice. »Naučimo se samo, kaj so skozi stoletja o Bogu mislile religije, predvsem pa najbolj znani cerkveni učitelji. Toda to ni nebeška govorica. To je skrajno komplicirana govorica človeškega intelekta. Teološko šolan intelekt analizira vsakršno človeško mišljenje o Bogu z mnogimi »če in toda«. Pri tem primerja različna stališča in študent teologije naj bi potem našel svoje lastno stališče in ga znal pojasniti z običajnim teološkim izrazoslovjem.

To se vsekakor mora povsem ujemati z dogmami in veroizpovedjo vsakokratne cerkve, če je v službi te cerkve, in skoraj vsi teologi služijo določeni cerkvi. Zato lahko rečemo, da so cerkveni teologi tudi ujetniki svoje cerkve. Kajti oni ne morejo spremeniti niti dogem, ki so tam določene niti tako imenovanih zakramentov – to so pozunanjena opravila, kot npr. krst dojenčkov z vodo ali zaužitje hostije pri t.i. obhajilu. Z verskimi obredi naj bi vernikom baje posredovali zveličanje za dušo,« pravi Potzel in dodaja, da Jezus ni govoril o teologih, da nikdar ni rekel Svojim učencem: »Nekateri med vami naj bi postali teologi ali pismouki.« Nasprotno. Rekel je: »Gorje vam, pismouki!« Po njegovih besedah so današnji teologi spet vsi pismouki, namreč učenjaki Stare in nove zaveze.

Ali teologi posredujejo ljudem nauk Jezusa iz Nazareta?

Če gre verjeti prakristjanski skupnosti Univerzalno življenje, naj bi v današnjem času ponovno živel prerok oziroma prerokinja z imenom Gabriele Wittek, preko katere Stvarnik govori za vse ljudi. Stvarnik je preko svojega instrumenta, kot imenuje prerokinjo, zalo jasen do teologov, podobno kot že pred 2000 leti Jezus. V že omenjeni oddaji je prerokinja izjavila: »Vas smem vprašati: Kaj ste storili z naukom Jezusa iz Nazareta? Tingeltangel nauk ste naredili iz tega! Če bi Bog hotel ves ta tingeltangel, da bi postal milostljiv, če bi potreboval vse te ceremonije, dogme in verske običaje ter t.i. svetnike, z zlatom okrašena oblačila, veličastne cerkve iz kamna, polne zlata – če bi bil Bog odvisen od tega, potem bi bil nepopoln bog, bog samovolje, bog maščevanja, institucionalni bog, bog teologije. Boga torej ne moremo študirati. Lahko ga samo doživimo, in sicer globoko v duši.

Torej moramo Boga doživeti v globini svoje duše. Ni druge poti. Če najdemo k Njemu v sebi, smo bolj miroljubni in bolj zdravi in Zemlja bi prav tako bila zdrava. Potem živimo to, kar nas je učil Jezus, Kristus: Kar hočeš, da drugi tebi storijo, to najprej stori ti njim. To velja tudi za mater Zemljo z njenimi minerali, rastlinami in živalmi. Zato ne potrebujemo teologije.«  In nadaljuje: »Ali lahko tisti, ki je študiral teologijo, dojema nebeško govorico? Ali lahko komunicira z večnim praoddajnikom, Bogom, ki je globoko v pradnu duše vsakega posameznika? Tega si ne morem predstavljati. Vedno znova sem se pogovarjala s teologi. Oni se morajo na pamet naučiti ceremonij in dogem, da bi vernikom približali ceremonije in konec koncev tudi dogme in verske obrede.

Teologi so ujeti in vklenjeni v te tri komponente. To je cerkveno institucionalno mišljenje in govorjenje. Jezus je tudi rekel: »Če se ne spreobrnete in postanete kot otroci, ne boste prišli v Božje kraljestvo.« Jezus, Kristus, ni študiral Svojega Očeta. Doživel Ga je, ker Mu je povsem zaupal kot otrok in ker je ponižen in skromen sledil Njegovim zapovedim. In ker se ni obnašal kot teolog, ki sodi in obsoja, česar ne more dojeti njegov omejen človeški razum. Študij teologije torej ne prihaja od Boga. Za tem konec koncev tiči ošabnost človeškega jaza, ki hoče Boga pojasniti s svojimi možgani.«

So teologi ljudem dali napačno predstavo o Bogu?

Že omenjena Gabriele je ostra do teologov tudi v knjigi Vseduh, Bog, govori neposredno po svoji prerokinji v naš čas, kjer piše: »Dovolili ste, da so se med Boga in vas vrinili posredniki. Na splošno jih imenujem teologe. Svoje teologe imenujete cerkveni dostojanstveniki. Podeljujete jim časti in jih imenujete častitljivi, a v očenašu molite: Oče. Mene nagovarjate kot svojega Očeta in Boga, toda grešnikom pripisujete dostojanstva, tako da jih imenujete dostojanstveniki. Vprašam vas, Moji otroci: kaj nosite v svoji glavi? Prazen prostor – ali možgane, ki so dani za razmišljanje in za presojanje? Toda dokler vaši posredniki manipulirajo z vami, boste mislili tako, kot hočejo oni.

Vaši posredniki pa hočejo, da se uskladite z njimi in ne z Menoj, vašim Očetom, z Jaz sem. V knjigi To je moja beseda A in Ώ, kjer naj bi Kristus govoril preko nje, so prav tako na tapeti teologi: »Še danes učijo mnogi farizeji in pismouki, teologi, poznavalci Svetega pisma in svetni pridigarji po črkah Svetega pisma – in spet govorijo samo njihova usta in spet Me častijo samo z ustnicami in s pobožnjakarskimi ali intelektualnimi molitvami. Njihovo srce je prav tako daleč od Boga kot v času Mojega zemeljskega bivanja in prej, ko so veliki preroki ljudem prinesli Božjo besedo. Voditelji uradnih cerkva, ki učijo v Mojem imenu, so zgradili hišo dogem, v katerih se skrivajo, da jim ne bi bilo treba pogledati resnici v oči. V te hiše dogem vabijo svoje vernike, jim v Mojem imenu nalagajo te dogmatične nauke in jih z grožnjo o večnem prekletstvu obvezujejo, da jih upoštevajo. Kdor govori proti njihovim teološkim marnjam, ta je za njih – tudi še danes – povezan s satanom. Zaničujejo in diskriminirajo tiste ljudi, ki ne sledijo njihovim dogmam, kot so to delali farizeji v času Jezusa iz Nazareta.

V knjigi Jaz, jaz, jaz, zakon ustreznosti in projekcije prav tako lahko zasledimo zanimivo poglavje o teologiji: »Preverite sami: Vam teologija s svojimi dogmami prinaša vodo življenja, po kateri vas žeja? Vas nasiti s kruhom življenja, tako da teko vaši dnevi miroljubno in so plodni v vaših delih? Vam je prava smernica in vzor za smiselno življenje? Bratje in sestre, ne pozlačujte svojih src z videzom, da ste kristjani. Ne pozlačujte jih z dogmami in ceremonijami, ne s teološkimi frazami, kakšen naj bi bil Bog. Doživite Kristusa v sebi. Najdemo ga lahko v sebi.«

Zgodba o kalnem ribniku in teologiji

Gabriele Wittek je v delu, ki ga prakristjani imenujejo Božje razodetje, z naslovom »Kdor se veže na teologe, je vezan na napačno sliko o Bogu« povedala zanimivo zgodbo o kalnem ribniku: »Resnično, kaj je vaša teologija? Nič drugega kot snov, ki zmede Duha in poneumi razum. Če se človek ukvarja z njo in to snov sprejme vase, postane tudi sam teolog, toda o Bogu ne ve ničesar. Ve samo, da je teolog. Mnogi gledajo teologe in ker mnogi gledajo v teologe, so enaki vzoru in podobi ribnika. Dajem vam sliko, da boste spoznali kje ste, če ste poslušni teologom. Glejte sliko ribnika. Voda je onesnažena. Zakaj? Ker je dno nečisto. Na dnu jezera leži veliko nesnage. To nesnago imenujem teologija. Teologija je tako rekoč blato, ki ga vedno znova razrijejo s praznimi frazami o Bogu. Zaradi tega je voda onesnažena, torej umazana. Mnogi pijejo to vodo. Tako sami postanejo takšen ribnik. Človek potem gleda samo na svoje telo in ne čisti dna, nesnage svoje duše. To je teologija. Kdor verjame teologom, prav tako postane ribnik. Pije samo onesnaženo vodo, ker gleda zgolj na svoje telo in to imenuje življenje. Vzroka onesnaženosti, vzroka bolezni, vzroka obupa in strahu ne išče. To je razrito blato, ki leži nad dušo in v njej. Marsikdo sprašuje zakaj sem bolan, zakaj trpim. Resnično, o človek povem ti, ker piješ samo nečisto vodo, gledaš samo na svoje telo in ne dosežeš dna. Ne odstraniš gošče, nečistega, greha. Ribnik se da očistiti le, če človek naredi odtok in pravilen dotok, tako da Duh resnice lahko doteka in očisti dno ribnika, dušo. Očiščevanje poteka po enostavni, preprosti poti. Ta pot se glasi: tebi, o človek, so dani dnevi, tako da vsak dan, v vsaki situaciji, v vsem kar srečaš, spoznaš svoje grehe. Spoznaš jih v tem, ko se razburiš. Vsako razburjenje ti pove, da je nekaj v tebi in ta vzrok naj bi raziskal. Teologi so vam dali napačno predstavo o Bogu. Poslušajte Božje zapovedi in jih izpolnjujte korak za korakom, potem ne boste več potrebovali napačne predstave o Bogu. Polagoma boste sami zaznali Boga v sebi.«

Damjan Likar