Odkrijte drugačno Evropo, bodisi kot pravi bodisi kot domišljijski popotniki

Članice EU in druge evropske države ponujajo številne, morda malo bolj skrite možnosti za ustvarjalne in zanimive počitnice, pa tudi priložnost za adrenalinsko in tekmovalno obarvane dopustniške dni.

O spoznavanju evropskih prestolnic v slogu prišel, videl, zmagal, o zanimivih, a morda manj znanih festivalih po Evropi, o hotelih, ki so že sami po sebi svojevrstna izkušnja, skratka, o drugačnih načinih počitnikovanja, pa tudi o popotniško obarvanih knjigah in filmih pišemo v nadaljevanju EUekspresa. In vam želimo, da bi se imeli lepo.

Nora zamisel v 40 dneh obiskati vse prestolnice Evropske unije se je izkazala za izvedljivo (in nepozabno)

Zanimive poti sta se v času predsedovanja Slovenije Svetu EU lotila novinar Sebastijan Kopušar in fotoreporter Bojan Velikonja – 13. marca 2008 sta se z avtodomom odpravila iz Ljubljane proti Budimpešti in se po obisku 26 prestolnic in skoraj 17.000 prevoženih kilometrih 40 dni kasneje vrnila v glavno mesto takrat predsedujoče države. Prevozila sta Balkanski, Apeninski in Pirenejski polotok, skočila v Veliko Britanijo in na Irsko, po Beneluksu osvojila Skandinavijo, se prek baltske trojice pregrizla v Srednjo in Vzhodno Evropo ter se po obisku Dunaja vrnila domov.

Logistično zahtevno in telesno naporno nizanje glavnih mest sta si otežila z nalogo, da na poti ne bosta kršila prometnih predpisov in drvela po avtocestah. V združeni Evropi sta iskala stvari, ki nas povezujejo, in tiste, ki nas ločujejo, in sicer tako, da sta ponoči potovala, čez dan pa obiskala posamezno mesto.                                                                             

Poleg avtodoma je bilo njuno drugo prevozno sredstvo še trajekt: z njim sta se iz Londona odpravila proti Dublinu (za skorajda neverjetno ceno, saj sta za dve osebi in avto v obe smeri plačala kar štiristo funtov), se devet ur vozila iz Stockholma do Helsinkov ter s Sicilije »odjadrala« na Malto in obiskala La Valletto. Mesto z vsega 6000 prebivalci je bilo v času njunega obiska spremenjeno v ogromen oder za osupljivo velikonočno procesijo, v kateri so Maltežani prenašali lesene konstrukcije s prizori iz križanja. Zgodbo o trpljenju so podoživeli s trpljenjem, ob godbi pa jih je spodbujalo pol mesta.

Protiutež drobni baročni La Valetti je bilo mesto feniks, gromozanska Varšava, ki ima zaradi različnih arhitekturnih slogov resnično veliko obrazov. Staro mestno jedro, ki so ga po drugi svetovni vojni popolnoma obnovili (od tod ime feniks), je prečudovito. Drug obraz kažejo velike socialistične soseske, tipične za obdobje življenja za železno zaveso. Zelo impresivne so tudi supermoderne stolpnice »novega veka«, ki se dobesedno dotikajo neba.  Takšna pot bi bila brez navigacijske naprave precej bolj težavna, kar sta Sebastijan in Bojan ugotovila pri iskanju nekdanjega geografskega središča Evrope. Prepuščena sama sebi sta se do njega dokopala po skoraj dveh urah, čeprav je iz prestolnice Litve oddaljeno le 20 kilometrov. Ne zgolj občasne, ampak kar stalne preglavice pa jima je povzročalo parkiranje, pri čemer sta ugotovila, da bolj kot greš proti zahodu, bolj izganjajo avtodome iz mest. Druga največja nadloga so bile bodisi razrite bodisi prenatrpane ceste in dela na njih, sledijo pa jim, kot pravita, nori vozniki. Vozniško najbolj »blazni« Evropejci so po njunih izkušnjah Grki.

Občutek največje domačnosti sta doživela med potepanjem po luksemburških ulicah; počutila sta se, kot da bi se sprehajala po Čopovi ulici v Ljubljani. V majhni državi namreč kar mrgoli Slovencev, ki si plačo služijo kot prevajalci Evropske komisije in Evropskega parlamenta ali kot pravniki lingvisti na Sodišču Evropskih skupnosti. Pridih EU je močno prisoten tudi v Latviji, ki je polna tujih študentov, vključenih v program študentskih izmenjav Erasmus. V Rigi je njihov drugi dom French bar, ki je tudi sicer priljubljeno shajališče zabave željnih. Kot se je izkazalo, pa sta poleg zabave precej pogost spremljevalec nočnega življenja v Rigi tudi divjanje in nasilje. Druge zanimivosti z njune poti najdete na http://blog.dnevnik.si/?author=5.

Čisto svojstvene počitnice lahko doživite tudi z izbiro nenavadnih prenočišč – če ne živite v Ljubljani, bi morda za začetek preživeli noč v hostlu Celica v Ljubljani, ki ga najbolj priljubljeni popotniški vodiči na svetu, kot sta Lonely Planet in Rough Guide, štejejo med najbolj edinstvene namestitve na svetu. Popolnoma drugačno vzdušje kot v nekdanjih zaporih JLA pa lahko doživite na Švedskem, kjer lahko prespite v pravljični hiški na drevesu. Hotel »Detel« so namreč zgradili v drevesnih krošnjah, 13 metrov nad mestnim parkom v mestu Västerås. Na Švedskem imajo še en silno zanimiv hotel – na letališču v Stockholmu lahko prenočite v odsluženem boeingu 747, v katerem so uredili hotelske sobe. Tudi na Nizozemskem ne manjka zanimivih hotelov. Ste filozofska duša? V Amsterdamu vas čaka hotel, posvečen svetovnim filozofom. V Haagu lahko prespite v svetlo oranžnih (in nič kaj razkošnih) zaščitnih kapsulah, ki so se nekoč uporabljale na naftovodu sredi morja, v mestu Hoogwoud pa si ljubitelji prevoznih sredstev lahko izberete hotel, ki so ga preuredili iz tramvaja.

Najmanj razkošja lahko nedvomno pričakujete v Švici, natančneje v Sevelenu, ki je uro vožnje oddaljen od Züricha. Opuščeni jedrski bunker je postal »Null Stern Hotel«, kar pomeni hotel brez zvezdic, kjer imate na voljo zgolj najosnovnejše stvari – skupne kopalnice in gole stene, dnevne svetlobe in televizije ni, namesto ogrevanja pa so na voljo zgolj termofori. V sosednji Italiji med slikovitejše možnosti spada posestvo v Corleonu na Siciliji, ki so ga zaplenili Totu Riini, nekdanjemu šefu sicilijanske mafije Cose Nostre, in ga spremenili v kmečki turizem. 

Ena bolj »norih« idej je vsekakor tudi avstrijska, saj so hotel blizu Linza zgradili kar iz betonskih kanalizacijskih cevi (ne, kopalnica in stranišče nista v sobi), nedvomno pa je omembe vreden še hotel v jami, Gamirasu Cave Hotel v Turčiji, ki so ga mnoge spletne strani uvrstile na vrh lestvic najbolj nenavadnih hotelov.

Ljubitelji pohodov se lahko podate na zanimivo in slikovito pot izpod slavnega Eifflovega stolpa do okrog 20 kilometrov oddaljenega dvorca Versailles. Tradicionalni pohod se ponavadi odvija konec septembra.  Za navdušence nad konji in konjskimi dirkami bo pravo doživetje Il Palio di Siena. V središču italijanskega mesta Siena, kjer na konjskih dirkah med seboj tekmuje 17 okrožij mesta, julija in avgusta potekajo še številne kulturne prireditve, celotna Toskana pa se prvi vikend v avgustu predstavi v najbolj sijoči luči. Na tem dogodku sicer ne boste našli nič posebej ekstremnega, vendar pa vam bodo kuharske delavnice, degustacije vina, glasbeni dogodki, razstave in instalacije bogato zapolnili dan in vam ponudile možnost učenja ter uživanja.

Kar celo poletje lahko uživate na Epidaurus festivalu, ki ima 40-letno tradicijo. Umetniki vas popeljejo v antično Grčijo, grške klasike pa, kot se spodobi, uprizarjajo v akustično izjemno dovršenih teatrih pri mestu Epidaver na polotoku Peloponez. Veste, da Finska že od nekdaj slovi po zanimivih festivalih in tekmovanjih? Ti potekajo celo poletje; in če se boste odločili potovati po tej deželi, jim lahko sledite iz kraja v kraj – v pomoč vam bo obisk spletišča www.visitfinland.com. Med njimi so zdaj že slovito prvenstvo v metanju telefonov, tekmovanje v nošenju žena, morda največ obiskovalcev pa pritegne tekmovanje v sedenju na mravljiščih, kjer zmaga tisti, ki z golo zadnjico največ časa presedi na mravljišču. Dobršno mero ustvarjalnosti je pokazal tudi Valižan, ki si je zamislil tekmovanje v močvirju – poskrbel je za izkop 55 metrov dolgega kanala, v katerem vsako leto avgusta prirejajo tekmovanje z gorskimi kolesi. Tekmovanje, na katerem je poleg kolesa obvezna oprema potapljaška maska, je postalo pravi hit, in mestece Llanwrtyd Wells se je dvignilo iz anonimnosti. Predstava drugačne vrste se poleti odvija v bolgarskem mestu Veliko Tarnovo, kjer se zbere množica folklornih skupin iz vsega sveta. Srečanje spada med najboljše folklorne festivale na svetu, k slikovitosti dogajanja pa prispeva tudi lega mesta, ki se razprostira na štirih vzpetinah v ujetih meandrih reke Jantra. Slikovitost, barve in zvoki odlikujejo tudi naš zadnji predlog: umetniški festival Hanna Hanna, na katerem se v slovaškem mestu Kolarovo v drugi polovici avgusta zberejo umetniki iz vse Evrope. Ob zvokih rock, jazz in etno glasbe lahko občudujete slikanje na steklo in ustvarjanje iz lesa, si ogledate razstave in gledališke igre, lahko pa se vključite tudi v kakšno delavnico.

S knjigami na potovanje

• Goran Vojnovič: Čefurji, raus! Potovanje na Fužine, med čefurje in čefurščino.
• Polona Glavan: Noč v Evropi. Nočni vlak Pariz–Amsterdam, na njem pa mešanica ljudi, zgodb, usod in izkušenj.
• Arto Paasilinna: Očarljivi skupinski samomor. »Samomorilski« avtobus na svoji poti po Finski pobira samomorilske kandidate, depresivno vzdušje pa se z vsakim novim potnikom spreminja v veseljaštvo in počitniško druženje.
• Michal Viewegh: Letoviščarji. Štiriindvajset čeških turistov različne starosti (in še drugih, bolj dramatičnih medsebojnih razlik) z avtobusom odpotuje v Italijo.
• Larry Habegger ter James in Sean O’Reilly: Svet je odprta knjiga (Izbrane zgodbe svetovnih popotnikov). Popotniške črtice prekaljenih popotnikov, ki prek posameznega dogodka (npr. dolgotrajnega čakanja v bolniški čakalnici na Javi) povedo o deželi tisto, česar ni moč najti v nobenem vodniku.

Preden odpotujete:

• preverite svoje potrošniške pravice. Obiščite strani Evropskega potrošniškega centra na http://www.epc.si/. Posebej bodite pozorni na pravice letalskih potnikov;
• preverite čistočo morja, jezer in rek. Evropska unija že od leta 1976 preverja kakovost kopalnih voda po vsej Evropi. Preberite zadnje poročilo na http://ec.europa.eu/environment/water/water-bathing/report2009/report.pdf;
• si uredite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ki jo lahko brezplačno naročite prek spletišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), na samopostrežnem terminalu ali neposredno na pristojnih območnih enotah oz. izpostavah ZZZS vsaj štiri delovne dni pred odhodom v tujino;
• si v telefon shranite številko 112, s katero z vseh stacionarnih in mobilnih telefonov v EU lahko brezplačno pokličete na pomoč. Lokalni operaterji prevzamejo klic in vas preusmerijo na službo, ki jo potrebujete – reševalce, policijo ali gasilce;
• preverite tarife mobilnih operaterjev. Čeprav je EU s posebno uredbo določila najvišje cene mobilnega gostovanja tako za klice kot za SMS sporočila in prenos podatkov (in s tem oboje občutno pocenila), cenovne razlike med ponudniki v posamezni državi ostajajo;
• razmislite o tem, kako (in s čim) boste plačevali. 16 držav članic EU je svoje nacionalne valute doslej zamenjalo z evrom, pri ostalih pa so menjave še vedno potrebne. Poglejte, kje se vam menjava bolj izplača: doma ali v državi, v katero potujete;
• ne pozabite na potni list za vašega psa ali mačko (ali dihurja). Dokument, ki vsebuje podatke o pomembnih cepljenjih in drugih zdravljenjih, dobite pri veterinarju, ki ga obiščete skupaj z živaljo. Za vse druge živali (razen omenjenih treh) na spletni strani http://ec.europa.eu/food/animal/liveanimals/pets/qanda_en.htm preverite, kakšne so zahteve države, v katero potujete.

Peter v Parizu

Med novoletnimi prazniki sem dobil priložnost svoje ljubljansko stanovanje zamenjati za pariško domovanje simpatične francoske družine. Tako sem se za devet dni preselil iz središča Ljubljane na Rue Mouffetard, v osrčje prestižnega petega okrožja, slabe pol ure hoda od katedrale Notre Dame.

Izkušnja je bila izjemno pozitivna. Vsakdanji rituali, ki sem jih vajen početi v centru Ljubljane, so ostali enaki, hkrati pa postali popolnoma drugačni. Zajtrki, jutranje kavarniške kave, sprehodi, nakupovanje, tržnica, kino, koncerti in klubi so se odprli z nove perspektive. Drugačen mestni utrip, jezik, zvoki in vonjave, navade in komunikativnost Parižanov, prometna gneča in turistične znamenitosti, visoka kultura in street art ti popestrijo, razvedrijo in razburkajo izkušnjo mestnega življenja. Živeti v ugodju in udobju stanovanja tako postane neprimerljivo bolj zabavno in zanimivo kot »imeti« sobo v hotelu ali posteljo v hostlu. Lahko ohraniš svoj ritem, svoje dnevne navade, svoj življenjski slog in se hkrati prepustiš drugačnemu urbanemu utripu. Francoska družina mi je kasneje povedala, da so se tudi oni imeli v »svojem« ljubljanskem stanovanju zares odlično! Če ste pripravljeni na začasno zamenjavo stanovanja (angleško flat swapping), pobrskajte po spletnih straneh (npr. http://www.homexchangevacation.com), ki povezujejo iskalce takšnih izkušenj.
Peter iz Ljubljane

Vir: http://www.euekspres.si