Koper, 13. julija 2009: Pretekli konec tedna so mladi iz Slovenije, zamejstva in zdomstva v Središču Rotunda, Koper na 19. Dragi mladih razpravljali o pomenu ustvarjalnosti in inovativnosti.  Med svojimi ugotovitvami so izpostavili, da je slovenska družba zelo nenaklonjena drugačnosti, kar ovira razvoj in omejuje možnosti za ustvarjalno in inovativno delovanje.

Draga mladih je forum mladih intelektualcev, ki se vsako leto zberejo v drugem kraju v Sloveniji ali zamejstvu, kjer razpravljajo o aktualnih družbenih temah. Letos so mladi razmišljali o ustvarjalnosti in inovativnosti. O tej temi so na okroglih mizah spregovorili tudi gostje: glasbenica Tinkara Kovač, inovator Peter Florjančič, igralec Gregor Čušin, znanstvenik Jure Leskovec in snovalec bark Japec Jakopin. Z mladimi so delili svoje izkušnje pri uveljavljanju ustvarjalnih in inovativnih idej tako na poklicni poti kot v zasebnem življenju.

Tinkara Kovač je izpostavila znanje in trdo delo. »Brez tega temelja ni ustvarjalnosti.« Zase je dejala, da teži k ustvarjanju drugačne glasbe – glasbe, ki prinaša nekaj novega in samosvojega. Peter Florjančič je mlade s slikovitimi primeri iz svoje bogate izumiteljske kariere opozoril, naj bodo pozorni na dogajanje okrog sebe – saj se inovacija začne prav z opazovanjem.  Mlad znanstvenik Jure Leskovec pa je ustvarjalnost in inovativnost predstavil kot življenjsko pot, ki je pot nenehnega spraševanja. To pot si zastavljaš sam, sam si naravnavaš korake. Poleg trdega dela, poguma in vztrajnosti je poudaril tudi, da je treba imeti vero v stvari, ki jih počneš. Igralec Gregor Čušin je izpostavil razliko med pridnostjo in talentiranostjo. Povedal, je da te razlike v naši šolah niso jasne. Inovativnost in ustvarjalnost je opredelil kot bistveno komponento ne samo poklicnega temveč tudi vsakdanjega življenja vsakega človeka.

Snovalec bark Japec Jakopin pa je mlade spodbudil, naj gredo v življenju svojo pot, naj bodo aktivni in komunikativni. Naj presežejo nevoščljivost, svoja znanja pa povezujejo in sodelujejo v skupnem duhu.

Poleg okroglih miz pa so bile mladim na voljo tudi različne delavnice. Izdelovali so robote, pripravljali istrsko hrano, jadrali, odpravili so se na izlet z barko in obiskali večer istrske glasbe Etnoistra v Šmarjah nad Koprom.

Drago mladih je pripravilo Središče Rotunda, primorski družbeni center, Koper.
Soorganizatorji pa so: Akademsko katoliško združenje študentov in akademikov – AMOS, Dom sv. Jožef Celje, Katoliška mladina, Koroška dijaška zveza, Klub koroških študentk in študentov, Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP), MSi – podmladek NSi, Nova generacija – podmladek SLS, Socialna akademija in Svetovni slovenski kongres (SSK).

Pokrovitelji Drage mladih so Mestna občina Koper, Luka Koper, d. d., Urad RS za mladino, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Rezultat razprav in razmišljanj na Dragi mladih je vsako leto tudi zaključna deklaracija, ki jo mladi posredujejo medijem in različnim državnim ter lokalnim ustanovam, ki se ukvarjajo z obravnavano problematiko. Zato tudi letos temu sporočilu za javnost prilagamo deklaracijo Drage mladih 2009, v kateri so mladi zbrali ugotovitve in predloge. S tem dokumentom želimo pospešiti razmišljanje o ustvarjalnosti in inovativnosti v družbi ter  ugotovitve in predloge mladih predstaviti resornim ministrstvom ter širši politični javnosti.

DEKLARACIJA 19. DRAGE MLADIH

Ustvarjalnost in inovativnost  – ključ do uspeha

19. Draga mladih, ki je med 10. in 12. julijem 2009 potekala v Kopru, je postregla s pomenljivim naslovom »Ustvarjalnost in inovativnost«. Mladi iz Slovenije, zamejstva in zdomstva smo na tokratnem intelektualnem forumu na okroglih mizah in delavnicah spoznavali prednosti ustvarjalnosti in inovativnosti, ki iz dneva v dan prihajata bolj v ospredje, kar dokazuje tudi odločitev Evropske komisije o razglasitvi leta 2009 kot evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti. Udeleženci smo izpostavili, da je potrebno tej tematiki nameniti več pozornosti, hkrati pa želimo opozoriti državo, da mora ustvarjalnost in inovativnost spodbujati na vseh področjih.  

Udeleženci foruma ugotavljamo:
- da mladi predstavljamo največji potencial na področju ustvarjalnosti in inovativnosti. Potrebno bi bilo nenehno spodbujanje vladnih in nevladnih organizacij, da s pomočjo akademskih in raziskovalnih strokovnjakov oblikujejo programe, ki bodo spodbujali ustvarjalnost in inovativnost.
- da se posveča preveč pozornosti zgolj kratkoročnim ciljem in parcialnim interesom, kar zavira proces razvoja družbe.
- da je potrebno spremeniti miselnost o snovanju inovacij, ki bi gospodarskim družbam predvsem v času globalne gospodarske krize pomagala do novih uspehov.
- da se v izobraževanju preveč pozornosti namenja procesom pridobivanja faktografskega znanja, ustvarjalnost in inovativnost pa zaradi tega v izobraževalnih ustanovah ne predstavljata motivacije za dvig človeških potencialov.
- da se sredstva za spodbujanje inovativno usmerjenih projektov ne izkoriščajo zadostno. Inovativnih sodelavcev se pogosto ne nagrajuje primerno. Projekti težijo k hitremu pridobivanju denarja in uresničevanju kratkoročnih ciljev, ne težijo pa k trajnostnemu razvoju. 

Udeleženci foruma predlagamo:
- da se vedenju o pomenu in vlogi ustvarjalnosti in inovativnosti nameni več pozornosti v izobraževalnih ustanovah, kar bi prispevalo tudi k večjemu številu projektov na teh področjih.
- da je potrebno vzpostaviti takšen način dela, ki bo ne glede na stanje v državi nenehno spodbujal dolgoročne cilje  in projekte na področju ustvarjalnosti in inovativnosti, ki so v dobro družbe. Prav tako je potrebno težiti k temu, da bi pri oblikovanju strategij razvoja na tem področju poskušali najti skupne točke, ki bodo deležne širše družbene podpore.
- da bi morale gospodarske družbe mlade vključevati ne zgolj kot ceneno delovno silo, ampak kot potencial, ki lahko s svojimi idejami prispeva k uspešnejšemu razvoju podjetja. Prav tako opozarjamo, da je potrebno za dosego dolgoročnih ciljev ustvariti mehanizme, s katerimi bi omogočali ustvarjanje in uresničitev idej, kar bi spodbudilo tudi večjo družbeno odgovornost.
- da bi morale vzgojno-izobraževalne ustanove skrbeti za izobraževanje strokovnih sodelavcev, več vlagati v inovativne programe poučevanja, ki ne bodo težili zgolj k pridobivanju faktografskega znanja. Hkrati pa povezovati in izkoriščati velike možnosti, ki jih nudi interdisciplinarno sodelovanje med strokami.  Pod drobnogled je treba vzeli izvedene programe, njihove izvajalce in uspešnost. Pri tem je potrebno skrbeti za nenehno usklajeno delovanje med različnimi ravnmi izobraževanja ter izvajati evalvacijske projekte. Menimo, da bodo s tem ustvarjeni pogoji, ki bodo spodbujali ustvarjalnost in inovativnost od malih nog naprej.
- vzpostavitev jasnih in preglednih mehanizmov za učinkovito črpanje sredstev in usmerjanje v projekte, ki imajo pozitiven doprinos k skupnosti. Pridobljena sredstva pa morajo biti porabljena za cilje, katerim so dejansko namenjena. Hkrati pa je treba vzpostaviti tudi učinkovit sistem nagrajevanja inovativnih sodelavcev.

Ustvarjalnosti in inovativnost prinašata celostni osebnostni razvoj posameznika, nova znanja, veščine, izkušnje  ter s tem odpirata možnosti za uspeh mladega človeka in družbe.

Udeleženci Drage mladih 2009