Ljudska modrost pravi, spanec je boljši kot žganec. In še, ura pred polnočjo je vredna za dve. Torej je vredno iti pred 22. uro v posteljo, se naspati in zgodaj vstati. Prav tako je skoraj nujno, da spimo v popolni temi, brez cestnih luči, ki svetijo skozi okno. Tema je zelo pomembna za nočni počitek. Zakaj? Kaj se zgodi v telesu, ko se začne mračiti?

Epifiza ali češarika je za grašek velika žleza v glavi. Pri večini ljudi je epifiza čez dan neaktivna, ko se stemni, pa se vklopi in začne proizvajati melatonin. Melatonin je torej 'hormon noči', ker nastaja v temi.

Melatonin - hormon noči

Melatonin sporoča našemu telesu, da je čas za spanje. Je stikalo za spanje. Izločanje melatonina in njegova raven v krvi dosežeta vrh sredi noči, v drugi polovici pa izločanje upada in se zjutraj pod vplivom svetlob povsem ustavi. Zato je razumljivo, da je boljše iti prej spat kot pozno, da sledimo naravnemu ciklusu dneva in noči, za katerega smo programirani. Prav tako je razumljivo, da je za dober spanec priporočljivo zatemniti spalne prostore, ker svetloba, dnevna ali umetna, zavira njegovo nastajanje. Dovolj spanja ob pravem času zdravi in pomlajuje.

Proti jutru, ko se ravne melatonina znižuje, se nasprotno zvišuje raven serotonina, ki je stikalo za aktivnost. Melatonin nas priklopi na spanje, serotonina nas prebudi in priklopi na dnevno aktivnost.

Melatonin ima dosti dobrih učinkov.

Najprej prikliče globok spanec in že to je zlatega denarja vredno. Melatonina sprošča, poveča občutek zaspanosti, podaljša in izboljša spanec ter izboljša jutranjo budnost.

Znano je tudi, da sodeluje z imunskim sistemom in da je, skupaj s kalcijem, imunostimulator, zato se bo organizem obnovil, regeneriral.

Nenazadnje je melatonin je odličen antioksidant. Njegove molekule so zelo majhne, zato zlahka prečka možgansko-krvno pregrado, ki sicer preprečuje večini molekul, da vstopijo v možgane. Zato je možno, da je melatonin eden od ključnih antioksidantov za možgane. Je močnejši antioksidant kot marsikateri drugi, ki ga za drag denar kupimo v trgovini.

Melatonin je netoksičen, je neškodljivo uspavalo in ima zelo veliko zdravilnih učinkov. Kot kažejo raziskave učinkovito deluje pri motnjah spalnega ritma, kot preventiva pri migrenah, zmanjšuje poškodbe tkiv pri srčni in možganski kapi, vpliva na spomin, učenje in Alzheimerjevo bolezen ... Rezultati so se pokazali pri kronični utrujenosti, pri nekaterih rakih, aterosklerozi, prezgodnjem staranju, težavah ob menopavzi in še kje.

Sintetični melatonin

S starostjo epifiza izloča vse manj melatonina. To je razlog, zakaj starejši ljudje manj spijo in slabše spijo. Zato nekateri gerantologi priporočajo uživanje melatonina. Običajno priporočljiva doza je 3 mg pred spanjem, čeprav boljše spanje lahko dosežemo že z manjšimi dozami, na primer 0,5 mg.

Melatonin je nenevarna substanca. V medicinskih eksperimentih so ljudje jemali visoke doze do 1000 mg, vendar niso imeli nezaželenih stranskih učinkov, razen da so zjutraj težje vstali in so morda imeli težko glavo ter so bolj živo sanjali.

Čeprav nima stranskih učinkov, pa je potrebna previdnost pri avtoimunih obolenjih. Prav tako naj se posvetujejo z zdravnikom pred jemanjem nosečnice.

Na tržišču je na voljo naravni in sintetični melatonin. Naravni melatonin pridobivajo iz epifiz živali in ni varen, ker je lahko kontaminiran z virusi. Pri sintetičnem melatoninu ni te nevarnosti. Melatonin je v prosti prodaji v Ameriki in Kanadi, marsikje drugje se ga dobi na recept. Vendar se ga da povsem legalno naročiti po spletu. Je zelo poceni za razliko od drugih prehrambenih dodatkov in antioksidantov.

Primož Škoberne
www.cdk.si/du