Prihodnost na področju kloniranja človeka nam lahko prinese marsikaj. Lahko omenimo le aplikacije, ki bi jih kloniranje prineslo v medicini in farmaciji, v bližnji prihodnosti. Medicina je področje, kjer se že kažejo pozitivni efekti kloniranja.

V javnosti prevladujete predvsem dva pogleda na kloniranje človeka. Prvi pogled je liberalni in drugi strogo konzervativen.

UVOD V KLONIRANJE
Kloniranje v biološkem smislu je proces pri katerem ustvarimo identične genetske kopije originalnega organizma. Tako ima kloniran organizem popolnoma enak DNA oziroma genetski zapis kot original. Kloniranje samo pravzaprav niti ni tako nenaravno, kot se nam zdi na prvi pogled. Iz živalskega sveta je to povsem nekaj običajnega. Obstajajo določene vrste, ki kot edini način razmnoževanja uporabljajo le kloniranje.

Znane so bakterije, kvasovke, nekateri polži in raki, ki se razmnožujejo na tak način. Sesalci pa se lahko razmnožujejo le spolno in tako lahko le znanstveniki v laboratoriju umetno ustvarijo klone.

Pri kloniranju človeka tako lahko govorimo o ustvarjanju genetsko identičnih kopij človeka.  Splošno velja, da naj bi bile genetske kopije ustvarjene umetno, vendar pa poznamo tudi t.i. naravne klone, ki nastanejo naključno pri razmnoževanju, to so identični dvojčki.

Kloniranje poteka v treh osnovnih korakih. V prvem koraku znanstveniki vzamejo celico iz organizma, ki ga želijo kopirati. Ta celica se imenuje donorska celica. Nato v naslednjem koraku vzamejo žensko neoplojeno jajčece, ki mu odstranijo jedro in dobijo prazno jajčno celico. Donorsko celico vstavijo v prazno jajčece in tako s tem procesom ustvarijo zarodek, ki je popolna kopija donorja celice in ne matere. V zadnjem koraku je zarodek vstavljen v maternico ženske, ki naprej po naravni poti ustvari živo bitje.

Kloniranja pa ne smemo zamenjavati za mešanje in vzgajanje vrst, ki se uporablja na rastlinah in živalih že vrsto let. Pri tem dobro poznanem in že dolgo izvajanem postopku, se poskuša izboljšati nekatere lastnosti določene vrste, vendar s tem postopkom nikoli ne ustvarimo klona. Kloniranje samo pravzaprav ni popolnoma nova znanost, prvi poizkusi na žabah segajo že v leto 1970. Znanstveniki delajo poizkuse na zarodkih živali in rastlinah že vrsto let. Poizkusi na ljudeh so se vsem vedno zdeli precej oddaljeni, dokler znanstveniki niso uspešno leta 1996 klonirali ovco.

Ovca Dolly je bil prvi sesalec, ki je bil uspešno kloniran iz odraslih somatskih celic. Postopek kloniranja so izvedli na znanem škotskem inštitutu Roslin. Znanstveniki so ves postopek kloniranja objavili v prestižni naravoslovni reviji Nature Journal. Z tehniko kloniranja, ki so jo izvedli na inštitutu Roslin je bilo mogoče klonirati tudi druge sesalce. Po tem dogodku se je vnela precejšna javna debata saj je dogodek močno odmeval v vseh medijih po svetu.

Klonirana ovca Dolly je bil precejšen korak naprej v napredku genetske tehnologije. Začela so se pojavljati prva namigovanja kaj vse bi lahko dosegli z kloniranjem sesalcev. Ena prvih idej je bila ohranitev ogroženih vrst ali celo oživitev nekaterih že izumrlih. Dogodek je kot večina novih znanosti med ljudi vnesel tudi določene pomisleke glede te nove tehnologije. Vrsta držav je po tem dogodku ukrepala in uvedla prepovedi oziroma moratorij na kakršnekoli poizkuse v zvezi z kloniranjem človeka. Združene Države Amerike so prve leta 1997 izvedel tak ukrep. Sledile so tudi Evropske države in nekatere druge države po svetu. Znanstveniki in strokovnjaki na področju genetike so se in se še vedno najraje izogibajo neposrednim odgovorom na vsa vprašanja v zvezi s kloniranjem človeka, saj je to precej globoko etično vprašanje. Mnogo znanstvenikov in drugih strokovnjakov je tako zadržana do samega kloniranja človeka saj velja poleg etičnih zadreg pri mnogih tudi prepričanje, da kloniranje človeka še ni popolnoma izvedljivo. Večinoma vsi znanstveniki podpirajo razvoj in poizkuse na področju kloniranja v nereprodukcijske namene, saj ti potencialno prinašajo veliko koristi predvsem v medicini in farmaciji. V obdobju po ovci Dolly so se redno pojavljala namigovanja različnih znanstvenikov in organizacij, da nameravajo v prihodnosti klonirati človeka ter, da pospešeno napredujejo na tem področju. Zaradi tega se je tudi vnela kar precejšna javna in strokovna razprava o etičnosti takega početja.

Prvi je na kloniranje človeka začel namigovati že David Rorvik, ki je v svoji knjigi »In His Image: The Cloning of a Man« napisal, da ima znanje kako klonirati človeka, vendar so njegove trditve kasneje ovrgli.

Javnosti je bolj znan kontroverzni italijanski ginekolog in znanstvenik Severino Antinori, ki je leta 2002 napovedal, da dela na projektu kloniranja človeka. Antionri ima svojo ginekološko kliniko v Rimu in je svetovno znan ginekolog, ki deluje na področju zdravljenja neplodnosti in umetnih oploditev. Podobno kot Antionri je javnosti znan po svojih kontroverznih stališčih glede kloniranja tudi Dr. Panayiotis Michael Zavos. Zavos je reprodukcijski biolog iz Cipra, poleg tega ima tudi ameriško državljanstvo. Zavos pojasnjuje, da je prepoved v Bibliji »ti ne boš ubijal« in nikjer ne piše »ti ne boš kloniral«.

Po njegovem v Bibliji ne piše kako točno naj bi se ljudje razmnoževali, zato so etični predsodki po njegovem odveč. Sam dodaja, da je umetna oploditev (in vitro) prav tako nenaravna kot kloniranje a je vseeno danes zelo široko uporabljana tehnika. Z kloniranjem bi naprimer lahko pomagali tistim parom, ki so neplodni in ne morejo imeti sami otrok ter so izkoristili že vse možnosti za naravno ali umetno oploditev. Vsi ljudje, bi po njegovem mnenju morali imeti pravico do svojih bioloških otrok, prav tako pa bi bilo potrebno spoštovati želje tistih, ki je kloniranje proti njihovi etiki in ne želijo biti klonirani.

Od vseh teh dogodkov pa je konec leta 2002 javnost najbolj razburkala in šokirala vest družbe Clonaid, da je uspešno klonirala prvo človeško bitje, deklico z imenom Eva. Vnela se je vroča razprava v strokovni in laični javnosti, prav tako pa je ta vest prišla na prve strani mnogih časopisov ter v osredje pri televizijskih poročilih. Vodja družbe Clonaid dr. Brigitte Boiselier se je pojavljala v medijih, kjer je bila deležna z ene strani precejšne kritike z druga pa tudi hvale. Ob njej so se v medijih pojavljali tudi najrazličnejši strokovnjaki, politiki, verski voditelji in tudi laiki, ki so komentirali dogodke v zvezi z klonirano Evo.

V družbi Clonaid so uspešno in argumentirano podarjali vse dobre lastnosti in pridobitve, ki jih kloniranje prinaša za celotno družbo. Da so uspešni potrjuje dejstvo, da obstajajo ter na področju genetske tehnologije delujejo še danes.

Tine Oblak

Se nadaljuje