Do božanske biti v nas skozi sedanji trenutek

Govorili smo o tem, da je življenje nad številnimi oblikami življenja, ki podlegajo rojstvu in smrti, večno in vedno prisotno. Božanska bit se nahaja globoko znotraj vsakega bitja kot njegovo najgloblje, nevidno in neuničljivo bistvo. Marsikdo od materialistično usmerjenih ljudje se sprašuje, kako priti v stik s to notranjo bitjo. Odgovor je zelo preprost. Skozi sedanji trenutek. Skozi sedanji trenutek nam je dostopen ta najgloblji Jaz, naša resnična narava.

Toda, ne poskušajte ga doseči s svojim umom. Ne poskušajte ga razumeti. Spoznate ga lahko le takrat, ko je um miren. Ko ste prisotni, ko se vaša pozornost v popolnosti in z vso močjo nahaja v sedanjem trenutku, tedaj je božansko bit, Boga, če želite, mogoče občutiti, a miselno ga ne morete dojeti.

Prosvetljenje pomeni ponovno se zavedati lastne božanskosti in ostati v tem stanju "občutenja razumevanja".

Pričetek svobode se zgodi takrat, ko se zavemo, da nismo mislec. Zavest o tem omogoča, da pričnemo opazovati to entiteto. V trenutku, ko začnemo opazovati misleca, se aktivira naša višja zavest. Takrat pričnemo spoznavati, da obstaja kraljestvo razuma iznad misli in da je misel le majhen aspekt tega razuma. Uvidimo tudi, da imajo vse zares važne stvari - ljubezen, lepota, kreativnost, radost, notranji mir - svoj koren nad umom, izven njega. Pričnemo se prebujati.

Pričeti je treba prisluškovati dialogu v svoji glavi, biti priča notranjemu razgovoru. Pri tem je treba biti povsem nepristranski, brez vsakih sodb in ocenjevanj. Ko prisluškujete misli, se zavedajte ne le te misli temveč tudi  samih sebe kot priče te misli. Odpre se nova dimenzija zavesti. Občutite zavestno prisotnost - notranji jaz - za ali pod mislijo. Misel tako izgubi svojo moč nad vami in se umakne, saj ne krepite več uma s poistovetenjem z njim. To je pričetek konca nevoljnega, prisilnega razmišljanja.

Posebno je treba biti pozoren na vzorce, ki se pogosto ponavljajo - nahajajo se na tisti strani gramofonske plošče, ki se morda že leta vrti v vaši glavi. Kmalu boste spoznali, da občutek lastne prisotnosti ni misel; je onkraj uma.

Ko se misel umakne, doživimo diskontinuiteto znotraj uma - praznino »ne-uma«. Sprva so ta obdobja kratka - nekaj sekund - nato pa vse daljša. Ko se pojavi, občutite globoko spokojnost in notranji mir. To je začetek vašega naravnega stanja otipljive enosti z božanskim bistvom, Bogom, kar je običajno blokirano z umom. Z vajo se občutek spokojnosti in notranjega miru poglablja. Tej globini pravzaprav ni konca. Prav tako občutite subtilno izlivanje radosti, ki izvira iz te globine: radost božanskega bitja.

To stanje nikakor ni podobno transu. Tu ni izgube zavesti; prav nasprotno - v tem stanju ste mnogo budnejši, mnogo bolj pripravljeni kot v stanju  poistovetenja z umom. V popolnosti ste prisotni. To dvigne tudi vibracijsko frekvenco energijskega polja, ki vašemu fizičnemu telesu daje življenje.

Ko se spuščate globlje in globlje v kraljestvo »ne-uma«, kakor ga imenujejo vzhodnjaki, spoznavate stanje čistega uma. V tem stanju občutite lastno prisotnost s takšno intenzivnostjo in radostjo, da vaše celotno mišljenje, vaše fizično telo in ves zunanji svet postanejo relativno nepomembni v primerjavi z njim. A to ni sebično stanje temveč stanje izgube svojega osebnega jaza, zavedanje nečesa, kar je neizmerno večje od vas.

Namesto da opazujete sebe kot misleca, lahko praznino v lastnih mislih ustvarite tudi tako, da opazujete sedanji trenutek. Preprosto se intenzivno zavedate sedanjega trenutka. Ta postopek, ki je tudi bistvo meditacije, ustvarja veliko notranje zadovoljstvo. Lahko ga vadite kjerkoli - ko hodite po stopnicah, se peljete v avtobusu, pijete kavo  - preprosto brez presojanja opazujete vse, kar se dogaja, vsako podrobnost, vključno s telesnimi senzacijami. Kriterij uspešnosti je tu preprost: nivo notranjega miru.

Ali ste kdaj izkusili, čutili, delovali, pomislili izven sedanjega trenutka? Niste, kajti to je nemogoče. Vse se dogaja v sedanjem trenutku. Ali je možno, da karkoli obstaja izven sedanjega trenutka? Seveda ne.

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si