Sladoleda Planica - Rekordnih 35 metrov poslastice

Legendarni sladoled Planica je praznoval 35. obletnico blagovne znamke. Ker je prav slovenska letalnica – Planica znana po svojih rekordih v smučarskih skokih so se svojevrsten rekord ob tokratnem jubileju odločili tudi v Ljubljanskih mlekarnah. Pripravili so sladoled v 35-metrski banjici, ki naj bi se s svojo dolžino zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov.

Eden izmed največjih izzivov pri doseganju rekorda v kategoriji »najdaljši sladoled na svetu« je bilo zamrzovanje kar 35 metrov dolgega sladoleda ob poletnih temperaturah zraka. Ljubljanskim mlekarnam sta na pomoč priskočila mag. Tomaž Ogrin in Tine Oblak z Instituta Jožef Stefan.

ZGODOVINA SLADOLEDA PLANICA

Sladoled, ki v svetu zagotovo spada med najbolj priljubljene slaščice in poletne osvežitve, se je prvič pojavil pred tri tisoč leti na Kitajskem. Sprva kot zamrznjeno mleko in kot sneg s planin s sadjem, nato pa je skozi leta pričel dobivati svoj kremasti in sladek priokus. Ljubljanske mlekarne so družinski sladoled Planica prvič izdelale v letu 1974. Danes se Planica ponaša z dolgoletno tradicijo, kakovostjo in zanesljivostjo ter spada med najbolj priljubljene družinske sladolede. Slastni legendarni sladoled je že od vsega začetka sestavljen iz treh okusov - jagodnega, vaniljevega in čokoladnega, ki jih ne glede na številne druge okuse, ki so se v zadnjih 35 letih pojavili na trgu, potrošniki še vedno uvrščajo med tri najbolj priljubljene okuse.

PLANICA ZA GUINNESSOVO KNJIGO REKORDOV

Sladoled je poimenovan po slovenski letalnici velikanki – Planici, ki je svetovno znana po svojih rekordih v smučarskih skokih. Planico tudi Slovenci pogosto povezujemo s svetovnimi rekordi, zato so se po besedah generalne direktorice Ljubljanskih Mlekarn ga. Cvetane Rijavec za prav poseben rekord ob tokratnem jubileju odločili tudi ob obletnici sladoleda. Jubilej so 10. 6. 2009 s posebnim dogodkom obeležili v Ljubljani, kjer so pripravili sladoled v 35-metrski banjici, ki naj bi se s svojo dolžino zapisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Potegovanje za naziv svetovne rekorderke v okviru Guinnessove knjige rekordov ni enostavno, saj ima knjiga visoke standarde in stroge predpise, ki določajo smernice poteka doseganja rekorda.

Guinnessova knjiga rekordov je prvič izšla leta 1955 in velja za najbolj razširjeno knjigo po Bibliji in Koranu. Doslej je bila knjiga prevedena že v 28 jezikov in je kot najbolj prodajana knjiga na svetu dosegla tudi svojevrsten rekord, saj je bilo po svetu prodanih že več kot 100 milijonov izvodov. V več kot 50 letih je Guinnessova knjiga rekordov zagotovo postala pravi fenomen.

SODELOVANJE Z INSTITUTOM JOŽEF STEFAN

Institut Jožef Stefan je raziskovalna ustanova na področju naravoslovnih in tehniških znanosti. V slovenskem prostoru je vodilna ustanova na področju vrhunskih raziskav in razvoja tehnologij. Vloga Inštituta ni samo v šolanju kadrov, temveč tudi v razvojnih raziskavah, ki daje gospodarskim družbam nešteto razvojnih priložnosti. ''Prošnja Ljubljanskih mlekarn je za nas predstavljala izziv, zato smo se vabilu odzvali,'' je o prenosu znanosti v uporabne namene povedal vodja Šole eksperimentalne kemije na Inštitutu Jožef Stefan, mag. Tomaž Ogrin, dipl. kemije.

Eden izmed največjih izzivov pri doseganju rekorda v kategoriji »najdaljši sladoled na svetu« je bilo zamrzovanje kar 35 metrov dolge Planice ob poletnih temperaturah zraka. Tu sta na pomoč Ljubljanskim mlekarnam priskočila mag. Tomaž Ogrin in Tine Oblak z Instituta Jožef Stefan, oba z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo.

Na IJS se je izvedlo pet poskusov ohlajevanja sladoleda na primerno temperaturo. Začetni poskusi z uporabo tekočega dušika za so bili neuspešni. Ugotovljeno je bilo, da tekoči dušik zaradi težavnega dela v hladilnem sistemu in problemih, ki so se pojavili tudi ob preprečevanju direktnega stika s sladoledom, ob čemer se je na nekaterih mestih sladoled preveč ohladil na drugih pa prehitro otoplil, ni primerna rešitev. Naslednja v vrsti idej je bila, da bi celoten hladilni sistem hladili na –40 °C z ohlajenim etanolom, ki se je prav tako izkazala za neprimerno, saj se je celotna masa sladoleda ohlajala prepočasi. Kot ustrezna rešitev se je nato izkazal sistem z uporabo kombinacije suhega ledu in tekočega dušika.

Hladilni kanal uporabljenega sistema je bil izdelan iz stiropora, v katerega se je nasulo suhi led, tega pa se je nato polilo še z tekočim dušikom. V hladilnem kanalu je nastala pasti podobna zmes, katero se je z lahkoto oblikovalo in je obdržala svojo obliko tudi, ko je ves dušik izhlapel. Po dodatku dušika se je v zmes položil kovinski žleb, ki je odličen toplotni prevodnik. V žleb se je nato vstavilo še plastično banjico. Žleb in banjico se je zaradi dolžine izdelalo kar na mestu samem. Funkcija kovinskega žleba je bila, da enakomerno ohlaja hladilni kanal po celotni dolžini in hkrati tudi preprečuje direktno izpostavljenost banjice s suhim ledom (lahko poči). Celoten sistem se je nato zaprl, zato je kovinski žleb s svojo veliko površino ohlajal tudi zrak v samem stiroporu in tako deloval kot nekakšen zamrzovalnik.

DOGODEK

Na dan samega postavljanja rekorda se je na mestu dogodka zbrala 40-članska ekipa, ki je za postavitev hladilnega sistema imela pet ur časa. Številčna ekipa je po končani postavitvi hladilnega sistema pričela s polnjenjem 35-metrskega modela s sladoledom, katerega se je, ko je bil napolnjen pokrilo. Po približno eni uri je bil sladoled, sestavljen iz enakih okusov kot njegova manjša sladoledna različica, primerno ohlajen na –15 °C in pripravljen za sladkanje.

Ljubljanske mlekarne so tako ustvarile posebno druženje za vse ljubitelje najslajšega družinskega sladoleda Planica, ki je na 35. rojstni dan postavljal ne le Guinnessov rekord, temveč tudi postavil naš družinski sladoled Planica na svetovni sladoledni zemljevid. O tem priča tudi veliko število obiskovalcev, ki so se udeležili dogodka ob jubileju sladoleda, poleg tega pa so se s "svetovno rekorderko" lahko tudi posladkali. 200 litrov sladoleda je 40 članska ekipa razdelila v pičlih tridesetih minutah.

Tine Oblak

Foto1: Nasuvanje suhega ledu v hladilni kanal
Foto2: Vstavljanje banjice v hladilni kanal
Foto3: Priprave na hlajenje
foto4: Strežba sladoleda
Foto5: Hladilni kanal