Včeraj so predstavniki Focus društva za sonaraven razvoj z opozorilno akcijo, na Čevljarskem mostu v Ljubljani, slovensko vlado opozorili, da je skrajni čas, da se resno loti reševanja podnebne krize. Akcija je potekala dan pred zasedanjem Evropskega sveta, kjer bodo voditelji držav EU ponovno razpravljali o stališčih EU do novega globalnega podnebnega dogovora. Za sklenitev dogovora bodo razvite države (med njimi tudi Slovenija) morale zagotoviti financiranje podnebnih ukrepov v državah v razvoju.

Na današnji akciji v centru Ljubljne so aktivisti z uprizoritvijo zasedanja slovenskih 'kriznih' ministrov, ki ne najdejo rešitev za boj proti podnebni krizi, vladi sporočili, da je skrajni čas, da se resno loti ukrepanja proti podnebnim spremembam.

»Slovenska vlada se obnaša kot da podnebne krize ni,« meni Barbara Kvac, vodja programa Podnebje v Focus društvu za sonaraven razvoj. »Pri tem se enako ravnodušno in pasivno obnaša tako do že sprejetih nacionalnih zavez zmanjšanja emisij, kot tudi do sprejemanja novega globalnega podnebnega sporazuma,« še dodaja.

Kjub temu, da je 80 % slovenskega prebivalstva zaradi podnebnih sprememb zelo zaskrbljenih, naša vlada še ni pripravljena ukrepati. Izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji še vedno naraščajo, vlada pa ne zagotovi sredstev za ukrepe za zmanjševanje. Čeprav se posledice podnebnih sprememb čutijo tudi pri nas, Slovenija nima strategije prilagajanja. Tudi institucionalno naša država ni primerno organizirana, saj se politike in ukrepi sprejemajo neusklajeno in brez vsakršne vizije za varovanje podnebja.

»Vlada se je v koalicijskem sporazumu zavezala k prehodu v nizkoogljično družbo. Zamisel o podnebnem ministrstvu, ki bi lahko koordiniralo prehod na nizkoogljično družbo, je razvodenela v urad za podnebne spremembe, slednji pa po neuradnih informacijah tudi nima zadostne podpore v vladi,« opozarja Barbara Kvac. »V Focusu ocenjujemo, da s tako omahljivim pristopom vlada ne bo uspela izpolniti svoje namere o prehodu na nizkoogljično družbo,« izraža svoje dvome Kvacova.

Decembra letos se bo na podnebni konferenci Združenih narodov v Kopenhagnu sprejemal nov globalni podnebni dogovor. Ta mora zagotoviti omejitev dviga globalne temperature čim nižje pod 2 °C, kar predstavlja prag do katerega so posledice podnebnih sprememb še obvladljive.

Uspeh konference v Kopenhagnu pa je odvisen predvsem od pripravljenosti razvitih držav za financiranje podnebnega ukrepanja v državah v razvoju. Države v razvoju za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter za prilagajanje na že neizbežne posledice podnebnih sprememb potrebujejo 110 milijard evrov letno do leta 2020. Ta sredstva morajo prispevati razvite države, ki so problem podnebnih sprememb ustvarile.

Na zasedanju Evropskega sveta, 18. in 19. junija 2009 bodo voditelji držav članic EU zopet razpravljali o stališčih EU do novega podnebnega dogovora. Kot država članica ima pri tem besedo tudi Slovenija. Kvacova izpostavlja: »Če želi EU spet prevzeti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, potem mora sprejeti jasno zavezo, da bo v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo in zmožnostjo plačati, za podnebne ukrepe v državah v razvoju prispevala 35 milijard evrov letno in podpreti nov mednarodni finančni mehanizem, ki bo sposoben zagotovljati dodatna, stabilna, predvidljiva ter zadostna sredstva. Slovenija mora prevzeti svojo odgovornost in v okviru razprav na evrospkem nivoju in zastopati ambiciozna stališča,« dodaja Kvacova.

Kontakt:
Barbara Kvac, barbara@focus.si, 040 722 149
Anela Bešo, info@focus.si, 059 071 327