Spletni časnik Žurnal24 piše, četudi vitamin C pomaga bolj ali manj le proti skorbutu, mu mnogi pripisujejo naravnost čudodelno moč. Za nastanek mita o askorbinski kislini je najbolj zaslužna družba Hoffmann-La Roche. Že pred stoletji so mornarji vedeli, da vitamin C pomaga proti skorbutu. Zato so se pred pomorskimi odisejami oskrbeli z zeljem.

S tem se pa koristnost askorbinske kisline bolj ali manj izčrpa. Toda kljub temu velja danes vitamin C za čudežno sredstvo proti raznim boleznim, navaja Die Zeit. Farmacevtska industrija proizvede letno kar za 110 tisoč ton vitamina C. Največji proizvajalci so ameriški Merck, avstrijski Jungbunzlauer, nizozemski Koninklijke DSM ter še nekateri daljnovzhodni farmacevtski giganti.

Placebo učinkovitejši kot profilaks
Svoj zmagovit pohod je askorbinska kislina pričela na nadvse nespektakualren način. Na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je na na koncern Hoffmann-La Roche obrnil švicarski znanstvenik Tadeus Reichstein, ki mu je kot prvemu uspela umetna sinteza vitamina C.

V družbi Roche sprva niso bili navdušeni, saj se je vitamin slabo odrezal na znastvenih poskusih. "Ironično je," so Rochejevi strokovnjaki zapisali v internem poročilu , da so ljudje, ki so uživali profilakse pogosteje zboleli za gripo kot pa tisti, ki so uživali placebo. Ali ima smisel na trg spraviti zdravilo, ki pomaga le proti skorbutu?

Marketing: ljudem naslikajmo bolezen
Ker pa je Roche ravno v tistih časih še kako občutil gospodarsko depresijo, so v marketinškem oddelku pograbili iniciativo. Tudi o tem so se ohranili interni zapisi: treba je narediti "hokuspokus", in ljudem "naslikati neko novo bolezen". Nazadnje je padla odločitev, da bo vitamin C reklamiran kot najučinkovitejši preparat.

Tako so na berlinskih olimpijskih igrah 1936 mnogi športniki začeli uživati tablete vitamina C, da bi izboljšali svoje sposobnosti. Še večji preboj je Roche dosegel med drugo svetovno vojno. Vlado nacistične Nemčije mu je uspelo prepričati, da se je odločila za redno oskrbo nemških vojakov z vitaminom C, ki naj bi krepil njihovo fizično kondicijo in od njih odvračal bolezni.

Samo med letoma 1939 in 1941 je Roche proizvodnjo vitamina povečal za sanjskih 1.000 odstotkov na 146 ton letno. Hitremu skoku proizvodnje je kmalu sledil tudi hidri padec navzdol. Po koncu vojne se je švicarski koncern moral sprijazniti s koncem posla z nemško vojsko, poleg tega pa so tudi civilisti začeli potrebe po vitaminu zadovoljevati s sadjem in zelenjavo.

Čudež iz Berna na nogometnem prvenstvu
Roche so rešili športniki, ki so poskrbeli za novo popularizacijo vitamina. Pred finalno tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1954 so nemški nogometaši dobili "čudež iz Berna": injekcije z askorbinsko kislino. Nemški selektor je upal na psihološki efekt in res; Nemci so zmagali.

Vitamin C je začel z drugim zmagovitim pohodom, znanstveniki pa so se domislili celo vitaminskih najlonk, cigaret in smodnika. Večina teh inovacij je neslavno propadla, kar pa niti približno ne velja za klasične vitaminske tablete, ki so so svojo tretjo konjukturo doživele v sedemdestih letih.

"Danes je vitamin C snov tisočerih možnosti," še piše Die Zeit. Pred dvema letoma so nemški znanstveniki menda ugotovili, da vitamin C pomagala celo proti asocialnemu vedenju, kar naj bi dokazala poskus z zaporniki. Predvsem pa naj bi držalo, da njegovo redno uživanje varuje pred prehladnimi obolenji.

Toda, da je ta čudodelnost vitamina le mit, je bilo že večkrat dokazano. Nazadnje sta to storila avstralski znanstvenik Robert M. Douglas in njegova finska kolegica Harri Hemilä, ki sta proučila 55 tovrstnih študij, opravljenih v zadnjih 65 letih.

Pa še to: Hoffmann-La Roche je svoje vitaminske proizvode že pred sedmimi leti prodal nizozemski družbi  Koninklijke DSM, še pišejo v Žurnalu24.

Vir: www.zurnal24.si