V Ljubljani se je zgodila prva slovenska konferenca Zeleni izziv, ki se posveča vprašanju bolj okolju prijaznih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Sektor IKT je namreč odgovoren za okoli dva odstotka vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov, trg okolju prijaznih IKT izdelkov in rešitev v Sloveniji pa je še precej nerazvit.

Kot je v uvodu povedala direktorica slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, ki skupaj z revijo Sistem organizira današnjo konferenco, Vida Ogorelec Wagner, je trg okolju prijaznih IKT rešitev in proizvodov v Sloveniji še zelo nerazvit, tako na strani povpraševanja kot ponudbe.

Prav zato so se po besedah Ogorelec Wagnerjeve odločili za organizacijo konference, na kateri so želeli predstaviti celoten spekter vprašanja okolju prijaznih IKT proizvodov in rešitev. Pri tem je bilo potrebno poudariti, da so ukrepi za reševanje gospodarske in podnebne krize sinergični.

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je v video nagovoru iz Bruslja povedal, da se v času svetovne finančne in gospodarske krize institucije EU in države članice upravičeno posvečajo iskanju rešitev za gospodarske težave, vendar pa pri tem ne smejo zanemariti vprašanj podnebnih sprememb, novih okolju prijaznih virov energije, zagotavljanja pitne vode, globalnih pandemij in svetovne varnosti.

Pri tem je poudaril, da je na vseh omenjenih področjih ključno tesno sodelovanje vseh ravni znotraj držav, v okviru EU in na globalni ravni, saj nas protekcionistični ukrepi kljub nazivu pred temi izzivi na bodo uspeli zaščititi.

Evropska komisija si po Potočnikovih besedah prizadeva za prehod na nizkoogljično gospodarstvo, pri čemer imajo IKT zelo pomembno vlogo pri vzpostavljanju učinkovitega in sodobnega energetskega omrežja, tehnološkemu razvoju v gradbeništvu, prehodu na okolju prijazne tovarne prihodnosti in pri proizvodnji zelenih avtomobilov.

Cilj Evropske komisije je vlaganje v inovativno in čisto IKT, je zatrdil in dodal, da je za raziskave na področju IKT v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj namenjenih največ področij med tematskimi področji. Poleg tega bo komisija sredstva zanje povečala z 1,1 leta 2010 na 1,7 milijarde evrov leta 2013.

Federica Troni iz svetovalnega podjetja Gartner je medtem dejala, da proizvodnja in uporaba vseh oblik IKT opreme povzroči za okoli dva odstotka svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je enakovredno letalskemu sektorju.

IKT po navedbah Tronijeve na okolje učinkujejo na več ravneh. Prvo raven predstavljajo izpusti toplogrednih plinov zaradi IKT, odpadki, ki nastanejo ob uporabi IKT, okolju škodljive in strupene snovi v IKT napravah ter uporaba redkih in neobnovljivih virov za njihovo proizvodnjo.

Največji del odsluženih osebnih računalnikov (leta 2007 jih je bilo 160 milijonov) še vedno konča na smetiščih v različnih delih sveta (32 odstotkov), 41 odstotkov jih je shranjenih nekje v skladiščih in omarah, le 27 odstotkov pa jih je recikliranih.

Tronijeva je izpostavila tudi pozitivne učinke IKT skozi nadomeščanje potovanj, izboljšanje upravljanja prometa, e-upravo in e-poslovanje, okoljske nadzorne sisteme (inteligentne stavbe), kot tretjo raven učinkov IKT pa je omenila potencialne učinke na dolgoročne družbeno-ekonomske spremembe v prid manjši energetski intenzivnosti gospodarstev.

Proizvodnja in uporaba IKT je bila do sedaj zelo neučinkovita, zato mora iti celoten sektor po besedah Tronijeve na "dieto". Veliko manevrskega prostora imajo podjetja na področju zmanjšanja uporabe energije osebnih računalnikov in povezanih zunanjih naprav, ki predstavljajo okoli tretjino vse porabe energije v IKT sektorju.

Vir: umanotera.org/etc