Predlog zakona so podprle vse poslanske skupine, števec pa je na koncu pokazal 45 poslancev za in osem proti. Civilna družba glede vprašanja soobstoja GSO v Sloveniji ne deli v celoti mnenja, ki ga je z glasovanjem izkazal državni zbor.

Tako je na primer Inštitut za trajnostni razvoj izrazil mnenje, ki se mu pridružujejo tudi Greenpeace Slovenija, Zveza Biodar in Umanotera, da zakon sicer podpira, vendar predvsem zato, ˝ker bo odpravil sedanjo pravno praznino, ko je dovoljena gojitev vseh GS rastlin, ki so ali bi še bile odobrene za gojenje na ravni EU.˝

Pridržkov pa je kar nekaj. Eden od njih je varovalna razdalja. Omenjene organizacije opozarjajo, da je ˝študija KIS, ki govori o 60-metrski razdalji, za določanje varovalnega pasu popolnoma neustrezna, saj ne upošteva vseh dejavnikov.˝

Prav tako se jim zdi nesprejemljivo določilo, po katerem je potrebno pridelek oz. živilo označiti kot GSO, če to vsebuje 0,9% GSO. Njihovo stališče je, da mora biti ˝meja detekcije GSO  0,1% prisotnosti GSO, saj 0,9% velja le za nenamerno in tehnično neizogibno prisotnost.˝

˝Avstrijski in madžarski znanstveni odbori so nedavno predložili nove dokaze, ki podpirajo njihovo odločitev o uveljavitvi nacionalnih prepovedi in ki kažejo, da ima koruza MON810 – edina GS rastlina, ki jo trenutno v EU gojimo – verjetno škodljive vplive na okolje.˝

Po njihovem mnenju bi morala Slovenija, ne glede na sprejem zakona, ˝čim prej sprejeti varnostni pridržek za gojenje koruze MON810,˝ saj je po njihovem mnenju za to na voljo dovolj tujih študij.

Na drugi strani predstavniki Čebelarske zveze z vidika čebelarstva v Sloveniji ne vidijo možnosti nikakršnega soobstoja z GS rastlinami.

Bolj neposredni so v Združenju za zdravo Slovenijo, ki so včeraj pred DZ pripravili protest. Zahtevajo oziroma predlagajo petletni moratorij na gensko spremenjene rastline, kot so to storile nekatere druge evropske države.

Spomnimo, da so marca letos na zasedanju Sveta za okolje ministri EU zavrnili predlog Evropske komisije, ki je od držav članic EU zahtevala odločitev, da bi Avstriji in Madžarski preprečili nadaljnjo uveljavljanje prepovedi za gojenje gensko spremenjenih (GS) rastlin na njihovem ozemlju.

˝Madžarska tako lahko ohrani svojo prepoved uporabe in prodaje Monsantove koruze MON810, medtem ko lahko Avstrija poleg MON810 nadalje prepoveduje za uporabo in prodajo tudi Bayerjevo koruzo T25.˝

Nina Štros, vodja kampanj za politike EU za Greenpeace v Sloveniji, je takrat izjavila, da ˝današnja odločitev pomeni zmago za okolje, kmete in potrošnike, ter veliko zadrego za Komisijo. Vlade EU so že četrtič zavrnile predlog Komisije za ukinitev nacionalnih prepovedi za GS rastline.

Vprašamo se lahko, katerega dela odgovora „ne“ Komisija ne razume? Avstrijski in madžarski znanstveni odbori so nedavno predložili nove dokaze, ki podpirajo njihovo odločitev o uveljavitvi nacionalnih prepovedi in ki kažejo, da ima koruza MON810 – edina GS rastlina, ki jo trenutno v EU gojimo – verjetno škodljive vplive na okolje.

Danes je Slovenija glasovala v podporo avstrijski in madžarski odločitvi. Kljub temu, da smo s tem lahko zadovoljni, ostaja grenak priokus, da slovenski politiki ne zmorejo dovolj poguma, da bi sledili vzoru sosednjih držav.˝

To dejstvo med drugim zavrača trditve dr. Branke Javornik, profesorice genetike in biotehnologije na Biotehniški fakulteti, ki je izjavila, da je Slovenija zastavonoša v gonji proti GSO ter da za to ni nobene potrebe.

Nihče od za to odgovornih pa tudi (še) ni zadovoljivo pojasnil, zakaj v Sloveniji sploh potrebujemo GSO. Razen seveda sklicevanja na pravni red EU, ki pa sta ga na primer uspešno ´zaobšli´ tako Avstrija kot Madžarska. Postavlja se vprašanje, zakaj se v tem primeru v Sloveniji ne govori o nacionalnem interesu? Prav tako bi bilo higienično označiti in imenovati ljudi, ki lobirajo za GSO in predstaviti njihove argumente tudi širši javnosti.

˝(...) Kljub temu, da smo s tem lahko zadovoljni, ostaja grenak priokus, da slovenski politiki ne zmorejo dovolj poguma, da bi sledili vzoru sosednjih držav.˝

Ob Združenju za zdravo Slovenijo, ki je slovenskim poslancem predala pismo, skrinjo z 20.000 podpisi in simbolično tudi semena treh slovenskih avtohtonih sort koruze, ki bodo v primeru prisotnosti gensko spremenjene koruze ogrožene, so včeraj pred DZ protestirali tudi Združeni zeleni Slovenije, ki so razvili 7 metrski transparent z jasnim sporočilom vladi in slovenskemu parlamentu: Nočemo GSO!

V zraku je ostala tudi napoved, da bodo v primeru, če bo zakon sprejet, predlagali naknadni zakonodajni referendum.

Vir. www.cnvos.info