Globalna in lokalna raziskava o pomenu skupnega obedovanja

Ljubljana, 15. maj 2009 – Družba Unilever, pod okrilje katere spada tudi blagovna znamka Knorr, je v namen obeležitve svetovnega dneva družine, v Ljubljani predstavila izsledke raziskave o moči skupnih obrokov »Power of Mealtimes«, izvedene na globalni ravni in tudi v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da sodoben način življenja ogroža skupne obroke, da so skupni obroki ključnega pomena za srečo in dobro počutje, da je pomembno, kje in kako ljudje jedo, ter da ljudje po vsem svetu hrepenijo po več skupnih obrokih.

Izsledke raziskave je interpretirala docentka dr. Metka Kuhar, raziskovalka v Centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede, svoje praktične izkušnje o skupnem prehranjevanju pa je z udeleženci dogodka delila družina Derenda.

Svetovni dan družine, 15. maj, je leta 1993 Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan družine. Dan obeležuje osnovno družbeno celico, katere eden temeljnih ritualov je skupno prehranjevanje oziroma skupni obroki. 15. maj pa je tudi obletnica rojstva Carla Heinricha Knorra, ustanovitelja Knorra, ki bi letos praznoval že svoj 209. rojstni dan. 

V namen počastitve svetovnega dneva družine, pa je Unilever v okviru znamke Knorr, predstavil izsledke raziskave o moči skupnih obrokov »Power of mealtimes«. Raziskava je bila izvedenana globalni ravni v 12 državah, na vzorcu 6000 intervjuvancev (v vsaki državi je bilo opravljenih približno 500 intervjujev), ki so bili stari 18 let in več. Del raziskave pa je bil januarja 2009 izveden tudi v Sloveniji, na reprezentativnem vzorcu petstotih intervjuvancev, starih med 18 in 64 let. Raziskavi in predstavitev izsledkov raziskav medijem na globalni in lokalni ravni je uvod v globalno in lokalno komunikacijsko kampanjo znamke Knorr, ki bo v Sloveniji potekala pod sloganom »Vsaka pogrnjena miza je nova priložnost«.

Globalna raziskava »Power of mealtimes«

Posebnost raziskave »Power of mealtimes« predstavlja globalni pogled na odnos do skupnih obrokov in vpogled v razlike med odnosom do skupnih obrokov v različnih državah po svetu. Raziskava torej presega domet dosedanjih (lokalnih ali regijskih) raziskav, saj je bil njen namen ponuditi vpogled v stanje skupnih obrokov po svetu. Tako je raziskovala, kakšna je pravzaprav vloga in pomen skupnih obrokov v posameznih preučevanih državah, kakšen je učinek in vpliv sodobnega načina življenja in nove prehranske kulture (hitra hrana) na skupne obroke, želje in potrebe po skupnih obrokih v prihodnosti ter razlike in podobnosti v vedenju in odnosu do skupnih obrokov v različnih državah po svetu. Izsledki raziskave so strnjeni v štiri glavne skupine ugotovitev, in sicer raziskava potrjuje naslednje trditve:

1. Sodoben način življenja ogroža skupne obroke.
2. Skupni obroki so ključnega pomena za srečo in dobro počutje.
3. Pomembno je, kje in kako ljudje jedo.
4. Ljudje po svetu hrepenijo po več skupnih obrokih.

Tako so na primer Južnoafričani v največji meri poročali, da je televizija postala del družinskih obrokov (tako jih meni 84 % , v primerjavi z 59 % po svetu). 70 odstotkov Argentincev meni, da je delo nadomestilo skupne obroke, kar je precej višje od globalnega povprečja, ki znaša 55 odstotkov. Slovenci pa med preučevanimi državami zasedamo prvo mesto po prepričanju, da so si ljudje danes odtujeni drug od drugega (91 %), sledijo nam Poljaki (81 %), vsi pa odstopamo od globalnega povprečja, ki znaša 64 odstotkov. Razveseljiv podatek globalne raziskave je, da so po svetu skupni obroki še vedno običajni, večinoma ljudje doma zaužijejo šest obrokov na teden, pri čemer so prisotni skoraj vsi družinski člani. Po drugi strani pa je zaskrbljujoče, da  je povprečna dolžina obroka zgolj pol ure, redki so namreč tisti, ki obrok uživajo dalj časa. Največ časa užitju obroka namenijo Južnoafričani in Mehičani (41 minut) ter Argentinci (40 minut).

Del raziskave »Power of mealtimes«, izveden v Sloveniji

Večina Slovencev ima pozitiven odnos do družinskih kosil. Kar 94 odstotkov jih je mnenja, da so družinski obroki dragocen običaj, ki ga je potrebno ohraniti, 90 odstotkov pa jih meni, da so družinski običaji skupnih obrokov pomembni za dobrobit celotne družbe. S trditvijo, da se otroci pri mizi naučijo veliko novih besed, se je strinjalo 41 odstotkov vprašanih.

Raziskava, ki je bila v okviru globalne raziskave izvedena v Sloveniji, kaže, da Slovenci kot največjo oviro skupnim obrokom vidijo različne urnike, zaradi katerih posamezniki jedo ob različnih urah (36 %). Kot ostale razloge Slovenci navajajo pomanjkanje časa (21 %) in delo do poznih ur (17 %).

Kar 91 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi, meni, da so si ljudje danes odtujeni, 98 odstotkov jih meni, da si ljudje danes redko vzamejo čas za pogovor in deljenje svojih doživetij, 80 odstotkov vprašanih pa je mnenja, da pomanjkanje skupnih obrokov vodi v izgubo družinskega običaja.

Izsledki raziskave so pokazali tudi, da Slovenci hrepenijo po več skupnih obrokih. 86 odstotkov vprašanih si želi, da bi lahko vsak dan obrok zaužili v krogu svoje družine. 76 odstotkov si želi, da bi njihova družina več časa posvetila skupnim obrokom, 74 odstotkov vprašanih pa si želi več časa za pogovor z domačimi.

Docentka dr. Metka Kuhar, raziskovalka v Centru za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede, ob teh izsledkih poudarja: »V današnjem hitrem tempu življenja so skupni obroki ena redkih centrifugalnih sil, ki lahko vsakodnevno poveže družino ter da družinskim članom občutek pripadnosti in stabilnosti. Skupni obroki nam poleg uživanja v medsebojnih vezeh omogočajo tudi umiritev od frenetičnega dneva. S pomočjo teh ponavljajočih se interakcij se ne hranimo samo na fizični, temveč tudi na psihični in emocionalni ter celo intelektualni ravni. Raziskave opozarjajo zlasti na pomen skupnih obrokov na psihofizični razvoj otrok. Primerjamo jih lahko s cepivom, ki ščiti otroke pred marsičem slabim (od debelosti in motenj hranjenja naprej). So tudi pomembna lekcija o manirah, družbenih pravilih ter vlogah – v idealnem primeru vsa družina sodeluje pri celotnem obredju skupnega obedovanja.«

V sam projekt pa sta bili posredno (na ožji predstavitvi podatkov raziskave) vključeni tudi pevka Nuša Derenda z družino in Blažka Müller Pograjc, ki je dogodek povezovala.
Nuša Derenda je na temo skupnega obedovanja v krogu njene družine poudarila: »V naši družini dajemo skupnim obrokom velik pomen, vendar se zaradi hitrega življenjskega tempa ti zgodijo predvsem ob koncih tedna in na praznične dni. Nedeljske in praznične obroke običajno pripravljam sama, v poletnih mesecih pa mi na pomoč priskočijo mož Frenk in otroka, ki se še posebej navdušujeta nad pikniki, ki jih pripravljamo na našem zunanjem ognjišču. Med tednom so skupni obroki redkejši, saj otroka kosita v šoli ali pri babici, zato običajno kuham samo zase in za moža.«

Blažka Müller Pograjc pa je komentirala:  »Pri nas doma kuha oči, se pravi Matjaž. To je njegova vsakodnevna sprostitvena dejavnost, kuha, streže in pospravlja kuhinjo. Kuha vsak dan, vsaj kosilo, to mu pač omogoča delo v gledališču, hodi tudi  v trgovino, jaz pa na tržnico po sveže sadje in zelenjavo. Sama nisem kaj prida kuharica, čeprav lahko skuham tudi kaj zelo dobrega. Vsaj tako pravita otroka. Smo družina, ki nikoli ne odhaja na nedeljska kosila v gostilno. Pri nas se v nedeljo kuha ali pa se odpravimo na piknik v naravo, velikokrat v našo lesenjačo na Gorenjskem. Otroka zelo rada jesta in nista izbirčna. Obožujeta zelenjavo, sadje, meso, juhe, testenine, le lepo vedenje ob mizi moramonenehno ponavljati in utrjevati.«

Dodatne informacije:
Irena Kranjec
01 5204 956 /040436149
Irena.kranjec@unilever.com