V reviji Nika pišejo: Iva je mama dveh otrok in zadovoljna le tedaj, ko je njeno stanovanje popolnoma pospravljeno in čisto. Po službi je tako Iva obremenjena še s stalnim pospravljanjem in čiščenjem. To ji pogosto ne gre prav dobro od rok, saj mora delo večkrat prekiniti. Ivo mučijo hudi glavoboli. Zaradi tega je zelo nesrečna, vendar jo manj moti bolečina kot neopravljeno delo.

Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo na to, da ima človeška psiha velik vpliv na napade migrene in hude glavobole. V primeru Ive je glavobol zdrav odziv njenega telesa, ki se upira njenemu nesmiselnemu početju. Bolečina, ki jo človek občuti, namreč ni zvesta kopija dražljaja, ki jo povzroči.

Ta se najprej prevede v možgane in tam predela, to pa se dogaja pri vsakem človeku drugače. Zato ljudje različno občutimo bolečino in zato ima naša psiha na te občutke odločilen vpliv. Tako je že dolgo znano, da sta stres in glavobol tesno povezana.

Kronični glavobol povzroča psihične težave, te pa povzročajo glavobol

Stres v možganih povzroča spremembe na žilah in spremembe na mišičevju, ki so pogosto vzrok glavobola. Stres okrepi občutenje glavobola, po drugi strani pa glavobol v kronični obliki pomeni stalno obremenitev bolnika in povzroča psihične probleme, kot so napadi strahu in depresije. Zato je še posebno pri močnih in ponavljajočih se glavobolih priporočljivo, da je bolnik poleg zdravil, ki blažijo bolečino, deležen tudi psihoterapije. Bolnik naj bi s z njo naučil tehnik obvladovanja stresa, sproščanja, s pomočjo »biofeedback« terapije pa nadzorovanja in delovanja na avtomatske funkcije v našem telesu.

Pesimiste glava bolj boli kot optimiste

Prvo vprašanje, ki si ga morajo bolniki s pogostim glavobolom zastaviti, je, ali bo bolečina obvladovala njih ali oni njo. Strokovnjaki ugotavljajo, da glavobol že v osnovi močneje občutijo tisti ljudje, ki so bolj pesimistično nastrojeni. Že nekaj zelo enostavnih miselnih tehnik lahko olajša glavobol, denimo zavestno ustavljanje negativnih misli in razmišljanj o skrbeh, pozitivno fantaziranje in zavestno razmišljanje o prijetnih občutkih iz našega življenja. Tako znanost ugotavlja, da prestrašeni in negotovi ljudje pogosteje in močneje občutijo bolečino kot veseli in samozavestni. Pri odprtih, ekstrovertiranih ljudeh je prag bolečine višji kot pri introvertiranih, kar pomeni, da prvi bolečino zaznavajo šibkeje kot drugi. Strah in zakrčenost krepita bolečino in naše razpoloženje vpliva na to, kako močno jo občutimo. Medicina hkrati ugotavlja, da na občutenje bolečine vplivajo neuravnovešena prehrana in radikalne diete ter da telesu lastni opiati, endorfini in serotonin blažijo občutenje bolečine.

Glavobol pri otrocih je resen problem

Glavobol ni težava, ki muči le odrasle. Raziskave kažejo, da kar 30 odstotkov šolarjev občasno ali redno muči glavobol. Čeprav je glavobol eden pogostejših razlogov, zaradi katerih otroci ostajajo doma, ga do zdaj tako vzgojitelji kot tudi starši niso jemali dovolj resno. Strokovnjaki zato svetujejo, da morajo otroci, ki jih pogosto muči glavobol, nujno k zdravniku in tudi k psihologu. Otroci se namreč še pogosteje kot odrasli na duševne stiske odzovejo s telesnimi težavami in glavobol je eden prvih alarmov, da otroka nekaj muči ne le telesno, temveč tudi psihično. Še posebno tisti, ki so izpostavljeni velikim pritiskom glede uspeha v šoli in imajo natrpan urnik izvenšolskih dejavnosti, ko jim obremenitve sežejo čez glavo, ne znajo poiskati rešitve v zmanjšanju obremenitev, temveč se »zatečejo« h glavobolu. Za starše mora biti za tem, ko so preverili, da glavobol nima telesnih vzrokov, to prvi znak, da je njihov otrok v duševni stiski, še pišejo v reviji Nika.

Vir: www.dnevnik.si