Na spletnem Večeru pišejo, da dermatologi že dolgo opozarjajo, da je sončenje, čeprav je sončna toplota za naše življenje potrebna in koristna, nezdravo in nevarno. Tudi vse več ljudi se že zaveda, da zagorelost ni statusni simbol, ampak obramba kože pred soncem oziroma ultravijoličnimi žarki.

Zavedati se moramo, da zdravega sončenja ni.
Mariborska dermatologinja Aleksandra Dugovnik, podpredsednica slovenskega združenja dermatologov, je včasih kar malo jezna na Coco Chanel, eno najvplivnejših in revolucionarnih modnih oblikovalk vseh časov. Pa ne zaradi njenega črnega puloverja in biserne ogrlice ali njene male črne obleke, ki naj bi visela v garderobi vsake ženske, temveč ker je bila zagovornica zagorele kože kot statusnega simbola.

Zagoreli so bogati, je govorila. Lahko si privoščijo brezskrbne počitnice na morju, lahko se predajajo soncu in brezdelju. Do danes se ljudje takemu razmišljanju niso odrekli, pa čeprav se dermatologi že vrsto leto trudijo, da bi jih prepričali o nasprotnem. Da porjavelost ni znak statusnega simbola, temveč obramba kože pred soncem. Ljudje pa še kar ure in ure ležijo na soncu. Ali, kar je še hujše, pravi Aleksandra Dugovnik, obiskujejo solarije. Ti so za kožo še veliko bolj nevarni kot naravno sonce. In zato si slovensko društvo dermatologov že nekaj časa prizadeva, da bi na vse solarije namestili opozorila, da je ultravijolično sevanje zdravju škodljivo, potem pa naj se ljudje sami odločijo, ali bodo tvegali. Kot pri cigaretah.

Če ni sončenja, ni alergij

A dokler se ne pojavijo težave s kožo, je vse bob ob steno. Ko pa se koža dolgotrajnemu izpostavljanju soncu upre, gredo ljudje k dermatologu. In pravijo, da ne vedo, zakaj se je pojavila alergija. Pravzaprav že vsak drugi človek ugotavlja, da je tako ali drugače alergičen na sonce. "In ko jim na vprašanje, kako jim bomo pomagali, odgovorimo, da naj se nehajo sončiti, pa alergije ne bo več, niso prav zadovoljni," se nasmehne zdravnica. "Alergija na sonce ni namreč nič drugega kot to, da nam koža sporoča, da pretiravamo."

Poleg tega je sonce v 90 odstotkih krivo tudi za staranje kože, pravi Aleksandra Dugovnik. Po eni strani kupujemo najrazličnejše preparate in kreme, da bi upočasnili staranje kože, po drugi strani pa si z izpostavljanjem soncu povzročamo dodatne gube, pege in vse tisto, kar nas moti in čemur bi se sicer radi izognili.

"Koži škodijo vsi ultravijolični žarki," pravi dermatologinja. "A smo si kljub temu ob naravnem sončenju omislili še solarije, ki se pogosto reklamirajo, da nudijo tiste manj energetske ultravijolične žarke, ki bodo dali samo rjavo barvo in kože ne bodo poškodovali. A to je laž. Solariji dva- do trikrat bolj sevajo kot sonce. In 20 minut solarija je za kožo enako, kot če cel dan ležite na soncu. Zato dermatologi takšno sončenje res odsvetujemo."

Ker pa brez sonca ne moremo živeti, saj je za naše življenje še kako pomembno, se je naša koža sama sposobna braniti pred ultravijoličnimi žarki, če jih seveda ne prejema v pretiranih količinah. "Pri tem je zelo pomembno, da poznamo svoj tip kože. Ljudje s svetlo kožo, modrimi očimi, svetlimi ali rdečimi lasmi so lahko na soncu neprimerno manj časa kot ljudje s temnejšo poltjo, temnimi lasmi in temnimi očmi. Odvisno od tega, koliko pigmenta ima, se koža lahko sama brani. Zagorelost torej ni lepotni fenomen, kot bi jo radi nekateri predstavili, ampak obramba kože pred soncem oziroma ultravijoličnimi žarki. Vendar pa se koža ne more sama braniti, če s sončenjem oziroma izpostavljanjem ultravijoličnim žarkom pretiravamo. Pri tem pa se je treba zavedati, da tudi v senci nismo varni pred ultravijoličnimi žarki," opozarja Aleksandra Dugovnik.

Ne barva, ampak gostota tkanja

Velikokrat se ljudje sprašujejo, katera barva oblačil jih najbolje ščiti pred soncem. Včasih je veljajo, da je bela barva primernejša od temnejše, zdaj pa vse bolj ugotavljamo, da je pomembnejša gostota tkanja oblačila. Bolj gosto kot je tkano, bolj nas ščiti pred soncem. Naši predniki so nosili lanena oblačila, ki so gosto tkana in so jih odlično ščitila. Tudi sodobna vlakna so precej dobra zaščita in morda utegne biti kakšna sintetična majčka v takšnem primeru precej boljša kot bombažna, ki smo jo že velikokrat oprali.

V sončnih dneh je treba zaščititi tudi glavo. To še posebno velja za moške, ki izgubljajo lase in jim sonce direktno sveti na kožo, in majhne otroke. Ob tem pa ne smemo pozabiti na zaščito oči s kakovostnimi sončnimi očali.

"Zaščitne kreme so šele tretji steber zaščite, a pri tem pogosto delamo napako, ker kreme ne uporabimo v zadostnih količinah. Če bi želeli, da nas res varuje pred soncem, bi si morali kožo dobro namazati, ob vsakem nanosu vsaj 35 mililitrov, kar pomeni, da bi morali 100-mililitrsko kremo porabiti v slabih treh dneh. Pri nakupu zaščitne kreme pa moramo biti pozorni tudi na to, da ima širokospektralni filter, kar pomeni, da ščiti pred vsemi škodljivimi žarki. Po novem zaščitne kreme ne bodo več imele s številko označenega zaščitnega faktorja, pač pa bo na njih z besedo zapisano, ali dajejo nizko, srednjo ali visoko ali zelo visoko stopnjo zaščite. Če se že odločite za sončenje, svetujem kreme z višjim faktorjem, saj vam ta omogoča, da varno preživite na soncu več časa," pravi Aleksandra Dugovnik, članica tima slovenskih dermatologov, ki se ukvarjajo s posebnim vzgojnim programom, ki bi že otrokom v vrtcih razvil pravi odnos do sončenja - da rjava polt ne pomeni modnega trenda, temveč je veliko bolj zdrava brezmadežna bela polt. "Na srečo," pravi dermatologinja, "gredo tudi modni trendi v to smer. Se pa zavedamo, da bo ozaveščanje trajalo kar nekaj časa in da nas čaka še veliko dela na tem področju," še piše Asja Matjaž na spletnem Večeru.

Vir: www.vecer.com