Kriza, ki dodobra pustoši po vseh področjih današnje globalne družbe, je prvenstveno ekonomske narave. A resnično napak bi bilo razmišljati, da je potemtakem njeno reševanje lahko osredotočeno samo na ekonomsko področje. Ekonomija ni niti nadrejeni niti posebni del družbe, temveč predstavlja njene temelje, saj je njena osnovna naloga omogočiti vsem ljudem, da lahko zadovoljujejo svoje osnovne potrebe in omogočiti nemoteno delovanje družbenim skupnostim ter njenim dejavnostim.

Zato reševanje krize zahteva temeljit razmislek o temeljnih ekonomskih oziroma družbenih vrednotah in predvsem široko družbeno akcijo, v kateri morajo aktivno sodelovati tako politiki, ekonomisti, lokalne skupnosti, nevladne in religiozne organizacije, društva in posamezniki. V seriji člankov pod skupnim naslovom K novi ekonomiji bomo razmišljali o tem. Začnimo s - krizo.

Kriza

Beseda kriza ima zanimiv izvor, izhaja iz grškega samostalnika krisis (izbira, odločitev, razsodba), le-ta pa iz grškega glagola krinein, ki pomeni odločiti se. Beseda označuje točko preobrata, bodisi pri odločanju in argumentiranju bodisi pri bolezni; torej kot "odločilni trenutek ali stanje". Danes govorimo o krizi bolj v pomenu stiske, nevarnosti, gospodarskih ali političnih težav in podobnega, pozabljamo pa na izvorni pomen besede, to je - odločiti se.

Človeška zgodovina je zgodovina večjih ali manjših kriz - prelomnih obdobij, ki so zahtevale od takratnih ljudi, da so sprejeli kritične odločitve. Nasploh za krizo lahko rečemo, da je to čas, ko stari sistem, stara ureditev (politična, ekonomska in družbena) postaja neustrezna, hkrati pa se pojavljajo zametki novega; nove ureditve, novih odnosov, novih idej. Ob krizah se del ljudi vztrajno oklepa starega, to so predvsem tisti, ki jim obstoječa ureditev prinaša največje koristi - v obliki bogastva, moči, položaja ali različnih privilegijev. Želijo ohraniti (konzervirati) stanje kakršno je (status quo). Na drugi strani so redki znanilci novega, ki pa so pogosto proglašeni za sanjače, utopiste ali čudake.

Čas, v katerem živimo, je čas ene največjih kriz v celotni zgodovini človeštva. Današnja kriza je prvič zares globalna, na kocki je prihodnost človeštva in planeta Zemlja. Kriza je dandanes vsesplošna, saj ni področja človeške družbe in kraja na planetu, ki bi bil izvzet. Danes lahko govorimo o okoljski, ekonomski, politični in socialni krizi, v resnici pa so vse te krize samo različna imena splošne krize človeštva. A vrnimo se k besedi kriza, ki v sami osnovi pomeni odločiti se oziroma čas odločitve.

Odločitev

Odločitev je dejansko možna samo med dvema alternativama - med starim in novim. Staro poznamo: neusmiljena tekma za bogastvo, dobrine, moč in prestiž; nezmerna in neodgovorna raba zemeljskih virov; želja po prevladi in občutek superiornosti; vsiljevanje lastnega načina življenja drugim in še kaj. Ekonomska in politična ureditev, medsebojni oziroma družbeni odnosi - vse deluje po teh principih. Vse našteto je preživeto, neustrezno in ne ustreza stopnji, ki jo je človeška družba dosegla, ne glede na razlike med deli sveta, ki so samo na videz velike.

Kaj pa novo, novi principi? Sodelovanje, solidarnost in medsebojna delitev nam niso neznani; ves čas so prisotni, nekje na obrobju družbe, v manjših skupnostih in v družinah. Čas je, da jih "postavimo" v samo središče dogajanja. Te principe moramo uvesti na vsa družbena področja, predvsem na področje politike in ekonomije; na teh principih moramo utemeljiti vse naše ustanove in družbeno ureditev; na teh principih morajo temeljiti medsebojni odnosi v sleherni družbeni skupnosti - lokalni, državni, regionalni in globalni.

Resnične spremembe so mogoče samo v spremembi našega pogleda na svet, ta pa izhaja iz razumevanja, ki vse bolj raste med prebivalci planeta, da:
- je človeška družina ena, a raznolika,
- planetarne dobrine (v pravičnem deležu) pripadajo vsem,
- je odgovornost za planet skupna.

Rekli smo že, da kriza pomeni odločiti se. Zdaj smo v času, ko se je potrebno odločiti. Prava odločitev je samo ena. Odločitev za novo, odločitev za medsebojno delitev. Kako se bomo torej odločili?

Rok Kralj

Odlomki so iz knjige Roka Kralja Kako deliti dobrine. Več informacij: kralj.rok@gmail.com

Vir: www.cdk.si/soutripanje