V Niki pišejo, da naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom ali domačim živalim, ki jih večji del populacije normalno prenaša. Približno 20 odstotkov ljudi razvije takšno napako v delovanju oziroma odzivanju imunskega sistema. »Imunski sistem se pri alergijah nepravilno, pretirano odziva na snov, ki večjemu delu splošne populacije ne povzroča nobene škode.

Marsikdo ne ve, da alergeni sami, na primer pršice ali cvetni prah, alergikom ne povzročajo težav. Težave bolniki utrpijo zaradi lastnega imunskega odziva,« je v pogovoru povedala asist. Nissera Bajrovič, dr. med., specialistka internistka iz Bolnišnice Golnik, ki se ukvarja s pulmologijo in alergologijo.

Alergenov je več kot 20.000. Med splošno znanimi krivci za kihanje, kašljanje, prebavne motnje ali kožne izpuščaje so hišni prah, iztrebki pršic, cvetni prah, plesni v stenah, sobne rastline ter pleveli, izločki domačih živali, nekatera živila, čistila in kozmetični preparati. Reakcije imunskega sistema na omenjene alergene so zelo različne: včasih komaj opazne, spet drugič življenje ogrožajoče. »Načeloma alergijske bolezni niso nevarne, izjema so alergije na zdravila, hrano in strup kožekrilcev (čebel, sršenov). Te so lahko tudi smrtno nevarne. V največji meri pa alergije zgolj poslabšajo kakovost življenja, saj nam na primer ne dovolijo, da bi si privoščili sprehod po čudoviti spomladanski naravi,« je povedala asist. Bajrovičeva. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj najpogostejših oblik alergijskih reakcij in napotkov, kako si olajšati življenje z njimi.

Seneni nahod – solzenje, kihanje in razdražljivost
Seneni nahod, ki mu pravimo tudi sezonski alergijski rinitis, je najbolj razširjena oblika alergij, ki je še vedno v porastu. Kot je povedala asist. Bajrovičeva, ima danes seneni nahod od 20 do 25 odstotkov aktivne populacije med 20. in 50. letom. Opisujemo ga kot alergijsko reakcijo na cvetni prah, ki ga je največ v času cvetenja travniških rastlin, povzročajo pa ga tudi cvetovi različnih plevelov ali dreves, na primer leske, breze, vrbe, pozneje v zgodnjem poletju še bukve, javorja in hrasta. Pelodna zrna so moške spolne celice, velika približno 0,05 mm, zato jih ne vidimo. Večina se jih ustavi v nosu in na očesni veznici in ne pridejo v pljuča. Prvi znaki, ki jih ta mikrozrna sprožijo, so nenadno in postopno draženje v nosu, na trdem nebu, v steni žrela in očeh. Sledijo solzenje, kihanje in vodeni izcedek iz nosu. Nekateri imajo glavobole, tudi s temperaturo, drugi kašljajo, težko dihajo, postanejo razdražljivi ali potrti, izgubijo tek in slabo spijo. Oči so vnete, postanejo pekoče, se močno solzijo. Skratka, ljudje imajo občutek, da so prehlajeni.

Pred cvetnim prahom se težko zavarujemo, sploh v spomladanskem času. Najbolje je, da se mu izognemo ali vsaj omejimo izpostavljanje. Strnili smo nekaj nasvetov:
Veliko alergikov ne reagira le na določen cvetni prah, ampak tudi na sorodna živila. Človek, ki je alergičen na cvetni prah breze, na primer reagira tudi na koščičasto sadje. V mnogih primerih pomaga, da uživamo prekuhano sadje ali zelenjavo. Vročina uniči mnoge alergene.
Zaprimo okna! Na podeželju je koncentracija cvetnega prahu najvišja v jutranjih urah, v mestu pa med 18. in 24. uro. Vzrok je različna porazdelitev toplote.
Uporabljajmo sesalnik s filtrom za prah.
Zvečer si umivajmo lase; cvetni prah se čez dan ujame predvsem v lase in tega ponoči vdihujemo.
Na okna in vrata namestimo filter za cvetni prah.

Celoletni alergijski rinitis – težave brez konca
Ima podobne simptome kot seneni nahod, le da se pojavljajo v hujši ali blažji obliki vse leto. Celoletno alergijo lahko povzročajo hišne pršice, perje, živalski prhljaj ali plesni. Pogosti simptom je zamašen nos, ki lahko povzroči zaporo evstahijeve cevi, posledica so zlasti pri otrocih težave s sluhom, pri odraslih pa lahko pride tudi do izgube vonja.

Kožne alergije – brez ustrezne nege ne gre
Ko govorimo o kožnih alergijah, najpogosteje slišimo za dermatitis. Prvi, atopijski, je značilen za otroke – velja celo za eno najpogostejših otroških bolezni, in pri dveh tretjinah izgine do šestega leta. Bolezen ni zgolj otroška, pri nekaterih izbruhne šele v odrasli dobi. Prepoznamo jo po luščeči se koži in izpuščajih, ki se pojavljajo na licih in/ali na pregibih (komolci, koleno, zapestje, gleženj), najpogosteje zaradi dednih predispozicij ali izpostavljenosti alergenom, kot so nekatere vrste hrane in sredstva za umivanje in nego. Te majhne izbokline, ki so na otip hrapave in močno srbijo, lahko oskrbimo z posebnimi mili, ki ne dražijo kože, in z nevtralnimi mazili, pomembno pa je tudi, da otroka ne oblačimo v pretesna in pretopla oblačila, predvsem se izogibamo volni. Samo v prvih dveh letih otrokovega življenja je alergija na hrano pogost vzrok atopijskega dermatitisa, zato je treba iz prehrane izločiti alergen. Pri drugi vrsti dermatitisa, kontaktnem dermatitisu, se rožnati ali rdeči izpuščaji, ki ne srbijo nujno, običajno pojavijo na mestu, ki pride v stik z nezaželeno snovjo. Vzroka za kontaktni dermatitis ni vedno lahko ugotoviti, saj obstaja veliko možnih povzročiteljev. Najpogosteje so ljudje alergični na krom in nikelj v nakitu (predvsem zlatu), mazila, ki vsebujejo antibiotike, dezodorante, barve za lase in detergente za pomivanje posode. Nekatere snovi, na primer kreme za sončenje, lahko povzročijo dermatitis šele po izpostavljanju soncu. Če preprečimo nadaljnji stik z alergenimi snovmi, se stopnja občutljivosti zanje lahko zmanjša.

Alergije na hrano – otroške so povsem drugačne od odraslih
Kot je povedala asist. Bajrovičeva, ima alergijo na hrano do 8 odstotkov otrok in do 2 odstotka odraslih. Otroške alergije se od odraslih ne razlikujejo le po pogostosti, temveč tudi po sprožilcih. »V otroštvu alergije najpogosteje sprožajo mleko, žita, soja, oreški in jajca, medtem ko so v odrasli dobi težavni predvsem sadje in zelenjava, ribe, školjke in morski sadeži, pa tudi oreški,« je povedala asist. Bajrovičeva in navedla še dve pomembni razliki: »Večina otrok do vstopa v osnovno šolo alergijo 'preraste', medtem ko je alergija, ki se pojavi v odrasli dobi, največkrat prisotna vse življenje. Razlika je tudi v tem, da so prehrambni alergeni v otroški dobi termostabilni, kar pomeni, da jih lahko kuhamo, pečemo, cvremo, a ostanejo enako potentni za izzivanje alergijske reakcije. Pri odraslih pa so alergeni dostikrat termolabilni – ko jih prekuhamo, ne delajo več težav. Oreški in morski sadeži so izjeme,« je povedala asist. Bajrovičeva. Prvi znak alergije na hrano je pri otrocih lahko kožni izpuščaj oziroma ekcem, ki ga lahko (ni pa nujno) spremljajo prebavne težave, kot so slabost, bruhanje, driska. Izpuščaji zaradi alergije na hrano običajno izginejo do prvega leta starosti, pozneje pa se razvijejo druge oblike alergij, na primer rinitis ali astma.

Zelo pogosta oblika alergija oblike na hrano v odrasli dobi je oralni alergijski sindrom, pri katerem bolniki v ustih občutijo srbež, pečenje, ščemenje, takoj ko ugriznejo v na primer jabolko. »Podlaga za ta sindrom je navzkrižna reaktivnost: ljudje, ki so alergični na pelod, denimo brezo, imajo težave tudi pri uživanju koščičastega sadja in surovega korenja, ker so beljakovine peloda breze in nekaterih vrst sadja in zelenjave zelo podobne. Če zelenjavo prekuhamo, ni težav. Težavni pa so oreški, pri katerih kuhanje ne pomaga. Te alergije so ponavadi zelo hude,« je povedala asist. Bajrovičeva.

V Bolnišnici Golnik so specializirani za obravnavo težjih oblik alergij, na primer alergij na zdravila (predvsem penicilinske antibiotike in zdravila proti bolečinam) ter alergij na strup kožekrilcev (čebel, sršenov), ki lahko sprožajo hude, smrtno nevarne reakcije ali vodijo v invalidnost.

Če kadite v nosečnosti, bo otrok prej razvil alergijo
Z vzroki za porast in razvoj alergijskih obolenj so se do zdaj ukvarjale številne raziskave. Izkazalo se je, da je nagnjenost k alergijam v prvi vrsti dedna. »Če imata oba starša alergijsko bolezen, je verjetnost, da bo imel alergijo tudi otrok, 50-odstotna,« je povedala asist. Bajrovičeva. »Pomembni dejavniki za razvoj alergij so vezani tudi na nosečnosti. Možnost za bolezen je znatno večja pri tistih otrocih, katerih mame so v nosečnosti kadile oziroma so bili v zgodnjih letih izpostavljeni cigaretnemu dimu.« Po besedah sogovornice poleg dednosti na razvoj alergij vpliva tudi okolje – alergijskih obolenj je več v mestih kot na podeželju – na pogostost alergijskih bolezni pa vplivajo še starost, spol, rasa in izpostavljanje alergenom.

Skoraj polovica ljudi je nagnjenih k alergijam
Če bi nas danes vse testirali in preverjali, ali smo nagnjeni k alergijam, bi nas imelo od 40 do 50 odstotkov pozitiven vsaj en alergološki test. Toda, kot je opozorila asist. Bajrovičeva, to še zdaleč ne pomeni, da imamo alergijo. »Alergijo razvije le polovica teh 50 odstotkov, torej četrtina populacije. Diagnoze ne postavljamo na osnovi pozitivnega testa, temveč šele takrat, ko ima bolnik v neposrednem stiku z določenim alergenom težave,« je pojasnila. Na razvoj alergije (pri tistih, ki imajo pozitivne teste) največkrat vpliva količina alergena, ki so mu izpostavljeni. Če je tega zelo malo in je posameznik v stiku z njim vsak dan, do alergij in težav včasih sploh ne pride. Ko se alergija enkrat razvije, pa so ne glede na količino alergena težave neizogibne. Kako lahko okolica pomembno vpliva na razvoj preobčutljivosti, ponazarja primer novorojenčkov, ki se na svet okoli sebe šele privajajo. Ker so zelo dovzetni za okolje in informacije iz okolja, tako virusne, bakterijske okužbe kot tudi alergene, alergologi tistim mamicam, pri katerih je v družini prisotna dedna nagnjenost k alergijam, svetujejo, naj v spomladanskih mesecih svoje dojenčke ne zadržujejo pod cvetočimi drevesi in se ne sprehajajo po cvetočih travnikih. To seveda ne pomeni, da morate otroka vso pomlad skrivati v hiši, a v času intenzivnega cvetenja je nujno malo bolj popaziti nanj, da po nepotrebnem ne razvije alergije.

Ostanite varni v lastnem domu
Kot je še povedala asist. Bajrovičeva, otroci, ki v zgodnjem otroštvu razvijejo nagnjenost k alergijam, običajno skozi leta razvijejo različne tipe alergij. V začetku so bolj izrazite alergije na hrano, kasneje se preobčutljivost preseli na pršice in hišne ljubljenčke, najkasneje pa na pelode. Da bi se izognili tem »verižnim reakcijam«, je dobro upoštevati še nekaj nasvetov za izogibanje alergenom, ki vas obkrožajo v vašem domu – na pršice in na pralna sredstva.

Manj opreme, manj pršic
Hišne pršice, eden najpogostejših alergenov, poseljujejo preproge, sedežne garniture, v glavnem pa mesta, na katerih spimo: blazine, odeje in žimnice. Ker se ponoči rahlo potimo, ustvarjamo idealne razmere za razmnoževanje teh neželenih »mikro pajkov«. Okolje otrok, ki imajo težave z določenimi vrstami hrane, je zato smiselno že v začetku opremljati na način, da preprečimo razvoj nadaljnjih alergijskih obolenj. Asist. Bajrovičeva priporoča čim bolj »asketsko« opremo. »Zavese, debele preproge, plišaste igrače, stare kavče in puhaste odeje, vse to odstranite iz sobe. Posteljnina naj bo iz materiala, ki ga lahko perete vsaj pri 60 stopinjah Celzija, menjajte jo dvakrat na teden in uporabljajte alergijske prevleke. Poleg tega v spalnicah ne zadržujte zimske garderobe,« je povedala Bajrovičeva in navedla še en enostaven in učinkovit način reševanja teh nadlog – prezračevanje. Vso posteljnino v hiši odnesite ven, na svež zrak in jo dodobra prezračite. Tudi sonce pršice odlično uničuje, enako kot mraz. Ker mraza (upajmo) zdaj nekaj časa ne bomo več deležni, lahko otroške plišaste igračke čez noč postavite v zamrzovalnik in tako »pomrznete« nepridiprave.

Namesto tekočih mil trda
Tistim, ki imate občutljivo kožo, asist. Bajrovičeva odsvetuje uporabo tekočih mil in mehčalcev. »Namesto teh raje uporabljajte trda, otroška mila in kozmetiko, ki je preverjena s strani dermatologov in priporočljiva za bolnike s problematično kožo. Odišavljena kozmetika je problematična tako za ljudi, ki imajo težave s kožo, kot za tiste, ki imajo težave z dihali. Pomembno je tudi, da med pranjem stvari dvakrat sperete in nosite oblačila iz bombaža, čiste sintetike ali svile. Volno odsvetujemo, ker draži kožo, tudi na račun povečanega potenja,« je povedala asist. Bajrovičeva.

Če vas srbi koža, kihate in smrkate, ni nujno, da imate alergijo
Simptome alergije lahko povzročajo tudi druge nealergijske bolezni, na primer prehlad. Alergijo potrdijo šele kožni vbodni testi, ki jih opravite pri specialistu in ki določijo odziv telesa na 20 najpogostejših alergenov. Asist. Bajrovičeva je pojasnila: »Pri diagnostiki je na prvem mestu bolnikova zgodba. Če bolnik opisuje težave, ki nakazujejo alergijsko obolenje, potem opravimo testiranje, sicer ne. Kot smo že zapisali, bi testi pri 50 odstotkih populacije pokazali vsaj eno tveganje, vendar polovica ljudi med njimi nima nobenih težav. Če bi pri njih naredili test, ne da bi prej izvedeli o vsakodnevnih težavah, bi posameznika po nepotrebnem obremenjevali,« je povedala sogovornica in dodala, da je poleg bolnikove zgodbe pomemben tudi telesni pregled, s katerim ugotavljajo nepravilnosti na nosu, pljučih ali koži. Kar tako »za vsak slučaj« nikogar ne testirajo, ne glede na to, ali je pobuda samoplačniška ali ne. Na pregled k dermatologu ali pulmologu vas lahko namreč napoti osebni zdravnik, če se želite izogniti čakalnim vrstam, se lahko na pregled naročite sami, na lastne stroške. »Tako samoplačnike kot tiste z napotnico pregledamo, o potrebnih testiranjih pa odloči zdravnik. Čeprav bi marsikdo želel opraviti vse teste – nekateri zgolj iz radovednosti ali previdnosti – na bolnikovo željo ne izvajamo preiskav brez strokovno utemeljenega suma na alergijo,« je poudarila asist. Bajrovičeva, še piše Zdenka Đokić v reviji Nika.

Zdenka Đokić, revija Nika
www.dnevnik.si