Vsakdanja bitka s časom in obveznostmi iz nas neredko dela rutinizirane robote, ki pozabljajo, da imajo čute in telo, ki zahteva vsaj osnovno nego v obliki gibanja in kakovostne prehrane. Ker ljudje pogosto pozabljamo nase tako v fizičnem kot psihičnem in čustvenem pomenu besede, smo lahka žrtev stresa. Ta ni nedolžen, saj dokazano lahko vodi v razvoj bolezni, tudi usodnih.

Da bi že v osnovi znali prijeti bika za roge, je koristno poznavanje vsaj osnovnih tehnik obvladovanja stresa. »Uf, ne sprašuj, v groznem stresu sem,« pogosto slišimo mimogrede reči ali sebe ali koga od naših znancev. Pri tem je dobro vedeti, v kakšne vrste stresu smo.

Strokovnjakinja Vera Peiffer v priročniku Pozitivno življenje (Didakta, 2002) piše, da poznamo tri vrste stresa. Čustveni stres nastane denimo na podlagi slabih medsebojnih odnosov, določene izgube, ločitve, bolezni in finančnih težav. Drugi, fizični stres povzročajo prevelike delovne obveznosti, fizično zahtevna opravila in premalo spanja oziroma počitka. Tretja vrsta stresa je povezana s hrano in pijačo, denimo kot posledica vnosa velikih količin kofeina, soli in sladkih živil v telo.

»Odklopimo« se
Dr. Matej Tušak je v okviru lanskega predavanja na temo psiholoških vidikov stresa in načinov njegovega obvladovanja predstavil smernice, kako znižati občutek anksioznosti in stresa – s pogovorom, poslušanjem glasbe, sprehodi, prhanjem s toplo vodo, športno rekreacijo in konjički oziroma aktivnostmi, ki prinašajo »odklop«. Med telesno obvladovanje stresa uvršča denimo avtogeni trening, sprostitev z uporabo prispodob oziroma vizualizacije (ko si denimo predstavljamo, da smo nekje v naravi, ob morju ali na dišečem travniku), hipnozo in dihalne tehnike. Matej Tušak poudarja tudi pomen kognitivnega obvladovanja stresa, zavedanja negativnega samogovora (ko denimo sami sebi dopovedujemo, da nečesa ne bomo zmogli narediti), pomen tehnike ustavljanja misli, tehnike razumnega razmišljanja in pametnega govora oziroma miselnega vcepljanja.

Misli kot sprožilci sprememb
Vera Peiffer poleg bolj zdravega načina življenja, uravnotežene prehrane in gibanja na svežem zraku svetuje pozitivno razmišljanje, saj so misli močni sprožilci sprememb. Pogosto se izpostavljenost nekaterim ali celo vsem naštetim dejavnikom stresa kaže tudi v obliki glavobola in visokega krvnega tlaka. Pri glavobolih naj bi si tako mislili naslednje: »Moja glava postaja lahka in svobodna, z vsakim trenutkom se bolje počutim. Napetost v glavi se začenja sproščati, postajam miren, umirjen in sproščen.« Kar zadeva visok krvni tlak, svetuje naslednje miselne afirmacije: »Miren sem in sproščen ter uživam, ko jem prave stvari. Arterije se začenjajo širiti, ko telesu privoščim oddih od poživil. Veselim se zmerne vadbe. Čutim, kako dobro dene, ko se telo giba.«

Nujna krepitev pozitivne samopodobe
Seveda se je treba v pozitivnem načinu razmišljanja uriti, kar ni vedno lahko, saj nas pri tem motijo vsakodnevne obveznosti in skrbi. Prav zato je priporočljivo obiskati katerega izmed kratkih, vendar intenzivnih tečajev izurjenih slovenskih strokovnjakov, katerih kontakte najdemo v vseh medijih ali prek prijateljev. Na tak način se bomo tehnik obvladovanja stresa naučili hitreje in učinkoviteje. Marko Tušak denimo meni, da je treba generalno gledano v zvezi stresom biti pozoren na več stvari hkrati.

Poglavitna je samoanaliza oziroma pazljivo spremljanje stresa, kako deluje na nas. Nujno moramo ves čas krepiti samozavest, razvijati osebnostno čvrstost in pozitivno samopodobo. V nadaljevanju se moramo naučiti razvijati toleranco za stres. Aktivni boj proti stresu zajema razvoj samoregulatornih spretnosti, učenje sproščanja in pozitivnega pristopa. Le tako lahko destruktiven negativni stres postane pozitiven. Slednji nas ne tlači k tlom, temveč spodbuja za nove izzive, prinaša ideje, ki nam in našim bližnjim, tudi kolegom na delovnem mestu, dajejo nov polet.

Stres na delovnem mestu
Kremplji negativnega stresa ponavadi najaktivneje praskajo na delovnem mestu, kjer nas pogosto preganjajo roki, strah pred izgubo zaposlitve in visoke zahteve nadrejenih. Človek mora poskrbeti za takojšnje obvladovanje negativnih situacij in dejavnikov, hkrati pa delati tudi za dolgoročno obvladovanje stresa. Navsezadnje to ni pomembno le za nas same, temveč za storilnost celotnega podjetja.

Na samem začetku pridejo prav naslednji koraki obvladovanja stresa na delovnem mestu:
- Naredimo si jasen načrt prioritet in seznam zadev, ki lahko počakajo na jutri. Tako se bomo že v mislih razbremenili, če nam česa ne bo uspelo narediti še isti dan.
- Ko nas sodelavec spravi v slabo voljo z določeno izjavo v zvezi z delom, najprej globoko vdihnimo in izdihnimo, potem pa se stvarno in brez obtoževanj in užaljenosti pogovorimo z njim. Najverjetneje bo rešitev kmalu na vidiku.
- Vsakih nekaj ur si privoščimo vsaj desetminutni odmor – pojdimo na zrak, poslušajmo nam všečno glasbo (če ta ni po okusu sodelavcev, seveda uporabimo slušalke), pokličimo po telefonu katero od nam ljubih oseb, povejmo odlično šalo in tako razbremenimo morebitno težko situacijo, preberimo nekaj strani napete, zabavne knjige ali v mislih načrtujmo pustolovski izlet v neznano.
- Privoščimo si zdrav prigrizek, ki vključuje polnozrnate, mlečne izdelke in pijačo – navadno vodo in naravne sokove. Uživajmo v misli, da smo z zdravim obrokom zase naredili nekaj dobrega. Ne pozabimo tudi na kakšen greh v obliki slastnega čokoladnega bonbona.
- Dopust naj bo resnično namenjen sprostitvi. Bodimo telesno aktivni in počnimo stvari, ki jih imamo radi, vendar ne v zvezi z našo zaposlitvijo. Ko odidemo na zaslužene počitnice, pustimo službeni telefon doma.

Katja Cah Švarc, revija Nika
www.dnevnik.si