Slovenska vlada je Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu namenila vsakemu po 500.000 evrov kot pomoč za njuno dobrodelno dejavnost. Vlada še razmišlja, tako predsednik Pahor, da bi obema organizacijama dala pomoč v višini 2,3 milijona evrov, da bi lahko obe organizaciji uspešno opravili svoje delo (Dnevnik, 3.4.2009). V Sloveniji je vedno večja kriza. Podjetja propadajo, število brezposelnih se povečuje, vedno več je revežev. Zato je hvalevredna pomoč slovenske vlade, ki jo namenja za ublažitev socialne krize, tudi preko dobrodelnosti. Vendar pa je nerazumljivo to, da to pomoč namenja ljudem preko cerkvene organizacije, kot je to Slovenski karitas. Kaj je tu tako spornega, se bo mogoče kdo vprašal.

Slovenska Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila katoliška cerkev in je zato dolžna uresničevati cilje oz. naloge te cerkve. Ker je glavni in bistveni cilj oz. naloga omenjene cerkve obramba in širjenje katoliške vere, velja seveda to tudi za karitas. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba in širjenje vere, pri čemer za to svoje poslanstvo uporablja tudi od necerkvena sredstva. Za obrambo in širjenje katoliške vere karitas tako uporablja tudi sredstva, ki jih dobi od države, pa tudi če se ta sredstva dejansko uporabijo za dobrodelnost oz. pomoč socialno šibkim. Dobrodelnost je namreč samo v funkciji širjenja vere in nima svoje lastne vrednosti, kot npr. pri Rdečem križu. Karitas je sredstvo katoliške cerkve za evangelizacijo Slovenje in pridobivanje ljudi na svojo stran. Dobrodelnost je tu torej drugotnega pomena. Država in verske skupnosti so po ustavi ločene. Zato država ne sme financirati nobene verske skupnosti ali njenih organizacij. Država tako ne sme financirati niti Slovenskega karitasa, saj gre za cerkveno organizacijo, ki ji je glavni namen širjenje vere, pri čemer za to uporablja dobrodelnost. Zato slovenska vlada kot del države ne bi smela dati Slovenskemu karitasu uvodoma omenjenih 500.000 evrov, temveč bi morala ta denar dati v celoti Rdečemu križu oz. kakšni drugi dobrodelni necerkveni organizaciji. Ali ni vlada s tem kršila ustave? Karitas ima veliko premoženje, samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz leta 1995 znašalo neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun je okoli 10 milijard evrov). Sama katoliška cerkev pa je neizmerno bogata organizacija, saj je cerkveno premoženje vredno več tisoč milijard evrov. Zelo bogata je ta cerkev tudi v Sloveniji, samo z denacionalizacijo fevdalnega premoženja je pridobila milijone evrov. Zato je nerazumljivo, da revna Slovenija financira cerkvene organizacije, tudi karitas oz. neizmerno bogato katoliško cerkev. Cerkev sicer pomaga ubogim, vendar večinoma s tujimi in ne s svojimi sredstvi, čeprav ima le-teh na pretek. Da je mera polna, država plačuje še za prispevke uslužbencev verskih skupnosti, ki delajo v okviru karitasa (več 10.000 evrov letno). Nesporno je, da vsi davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, preko sredstev, ki jih država iz proračuna namenja karitasu, financirajo evangelizacijo, ki jo pri nas izvaja cerkev. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri rekatolizaciji Slovenije, pa čeprav je npr. stara zaveza v mnogih delih v nasprotju z našo ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale, nasilja, sovraštva do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Krvavi deli biblije, ki nasprotujejo človekovim pravicam so še sedaj veljavni in so napotilo za delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti celo slovensko ustavo, če nasprotuje evangelijem. Do kdaj še bo trajalo takšno stanje? Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve: Zanj Janja Škrjanc, predsednica in Vlado Began, pooblaščenec društva