Za nami je velika noč, eden največjih praznikov katoliške cerkve. V tem času so se katoliki in drugi cerkveni kristjani veselili Jezusovega vstajenja, mnogi od njih pa so se ob tem veselili tudi velikonočne šunke ali drugih jedi iz mesa, ki jih je blagoslovila cerkev.

Ali bi se velikonočne šunke veselil tudi Jezus? V to je močno dvomiti, saj je bil Jezus iz Nazareta vegetarijanec in prijatelj živali. Čeprav je bil Jezus vegetarijanec in prijatelj živali, saj je živalim pomagal in jih ni zlorabljal, mu cerkev ne sledi. Ta namreč uči, da se lahko živali uporabljajo za hrano in obleko, za razvedrilo, za laboratorijske poskuse, lahko se jih tudi lovi in podobno.

Cerkev torej podpira živinorejo, ki je pekel za živali, močno onesnažuje okolje in škodi klimi, njen proizvod meso pa je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Cerkev pravtako podpira lov, ki je okoljsko škodljiv in vnaša v naravo grozo in hudo trpljenje živali. Ali si je mogoče zamisliti Jezusa kot lovca ali mesarja?

Nerazumljivo je, da cerkev podpira te uničujoče dejavnosti, še posebej zaradi tega, ker po drugi strani sama uči, da so živali od Boga ustvarjena bitja in da jih ta obdaja s skrbjo svoje previdnosti. Uči tudi zapoved Ne ubijaj, iz katere je jasno razvidno, da velja tudi v odnosu do živali, saj ne piše ne ubijaj ljudi, živali pa lahko.

Poleg tega je v bibliji najti tudi besede preroka Izaije, da kdor ubije vola, je kakor da bi ubil človeka. Čeprav je zapoved Ne ubijaj jasna, pa cerkev uničuje oz. podpira uničevanje tega, kar je ustvaril Bog, torej živali. Neizmerni potoki krvi tečejo na Zemlji zaradi takšnega nauka cerkve, ki se vleče že stoletja ter je zaradi tega poslal del družbene zavesti na t.i. krščanskem zahodu.

Posledica tega so stotine milijard živali, ki so bile ubite za prehrano ljudi ali v druge namene, posledica tega so mnoge bolezni, ki pestijo ljudi in jim povzročajo trpljenje in smrt, posledica tega je onesnaženo okolje.

Koliko neizmernega trpljenja se sprosti v Sloveniji, če vemo, da se za prehrano zakolje okoli 30 milijonov živali, nedolžnih živih bitij z občutki, čustvi, inteligenco in istim dihom kot človek, bitij s svojo osebnostjo, kar sedaj ugotavlja celo že znanost. Vse je energija in nobena energija se ne izgubi, je znano. Kar seješ, to žanješ. Seješ trpljenje, žanješ trpljenje.

Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je vsebina zlatega pravila. To naj bi se nanašalo tudi na naš odnos do živali. Kdo si želi celo življenje živeti na farmi, zaprt, telesno pohabljen, psihično strt in na koncu zaklan na grozljiv način ter nato predelan v velikonočno šunko. Ali bi se našel kakšen klerik, ki bi se prostovoljno žrtvoval za velikonočno šunko?

Ali pa za bogato pojedino, ki jo uživajo politiki?
V korist celotne družbe bi bilo, da bi cerkev začela slediti zapovedi Ne ubijaj ter učenju in življenju prijatelja živali Jezusa iz Nazareta, priznala živalim neumrljivo dušo in zapovedala svojim vernikom, da naj ne uživajo več mesa in drugih produktov živalskega izvora, kot tudi da naj v nobenem pogledu ne izkoriščajo več živali.

Takšna cerkvena preobrazba bi imela močan pozitivni vpliv na položaj živali, ohranjanje narave in podnebja ter življenje ljudi, saj je vedno bolj vidno, da je meso množični morilec in to ne samo živali, temveč tudi ljudi in narave.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu