Čeprav se nesreča lahko zgodi komur koli, je bolj verjetno, da so posledice na zdravje bolj resne za revne, socialno izključene in druge ranljive skupine. Bolj kot je skupina ranljiva, več zaščite potrebuje. V času naravnih nesreč in drugih izrednih razmer, se bolnišnice posvetijo svojemu primarnemu delu.

Bolnišnice so moderen ekvivalent gradov in katedral, saj nanje gledamo kot na zatočišča, tudi v času, ki sledi naravnim katastrofam. Najboljši možen načrt je vlagati v visoko kakovostno zdravstveno varstvo v času miru in se v času nesreč z dodatnimi zmožnostmi soočiti s položajem. Usposabljanje osebja in priprava učinkovitih medsektorskih načrtov sta nujna.

Povezovanje ideala Sveta Evrope »Zdravje za vse« z učinkovitim uresničevanjem temeljnih pravic je še bolj pomembno v času izrednih razmer, ko se lahko pojavi konflikt med pravico posameznika in interesi javnega zdravstva.

Moramo biti pripravljeni.

Evropski magistrski študij medicine v izrednih razmerah je bil pripravljen pod okriljem Sveta Evrope s podporo Evropskega in Mediteranskega sporazuma o izrednih razmerah, znanega pod imenom EUR-OPA.

Poleg tega vodi Razvojna banka Sveta Evrope seznam držav, ki so zaradi izrednih razmer bile prejemnice pomoči. V preteklosti je banka pomagala pri obnovi bolnišnične infrastrukture na območjih, prizadetih zaradi katastrof in je z milijardami Evrov pomoči projektom v naravnih nesrečah postala ključni instrument solidarnosti v Evropi.

Vir: www.coe.si/sl/