Kljub vsakoletnem praznovanju velike noči, je človeštvo vedno bolj posurovelo. Čeprav številne bolezni, stiske in skrbi trpinčijo človeštvo, človeška množica ne preneha, se ne ozavesti, seje agresije, muči živali, rastline ter vsesplošno škodi materi zemlji. Vsepovsod je trpljenje, vsepovsod je bolečina in velika stiska. Bolezni se širijo, mati zemlja se stresa in bi rada zdramila ljudi, toda človek ne vidi znamenj časa. Prav na zahodu je največ kristjanov. Govorijo o Jezusu, Kristusu, v cerkvah poslušajo o Njegovi dobroti, o Njegovem usmiljenju, slišijo, da bi se jih Kristus rad dotaknil v srcu, toda množica ljudi, ravno tistih, ki hodijo v cerkev, ostaja topa. In pridigarji govorijo, da že sama vera v Boga zadostuje. Mnogo ljudi pravi: verujem v Boga, toda njihova brutalnost se nadaljuje nad ljudmi, naravo in živalmi. Sama vera ne zadošča. In marsikdo ne veruje več v Boga. Zakaj?

Ravno zato, ker sama vera v Boga ne zadošča. Človek naj bi izkusil Boga, šele potem pride do enosti s svojim bližnjim, z materjo zemljo. Šele potem je srečen, zadovoljen in svoboden. Vprašajmo se, zakaj je Bog po Mojzesu dal ljudem Deset zapovedi. Zakaj je k nam, ljudem, prišel Jezus, Kristus, nas učil Boga ljubezni in nam dal Govor na gori? Prav zato, ker vera sama ne zadošča. Človek naj bi izkusil Boga, tako da se vse bolj obrača v notranjost, k osrednji svetlobi, ki biva v njem. Če bi samo vera zadoščala, tedaj nam Bog ne bi dal zapovedi in Jezus ne Govora na gori. Tedaj bi Bog govoril po Mojzesu: vera Vame zadošča. In Jezus bi prišel in nam rekel: vera sama zadošča. Bog ne zapravlja energije. Sama vera ne zadošča. Potrebujemo izkušnjo Boga, da bi postali miroljubni. Potrebujemo Božjo bližino, da bi bili srečni. Če bi zadostovala samo vera, zakaj potem potrebujemo teologe? Če bi zadostovala samo vera, bi se lahko vprašali naprej, zakaj potrebujemo cerkve iz kamenja? Če bi zadostovala samo vera, zakaj bi Bog dal po Mojzesu Deset zapovedi in zakaj bi Jezus učil Govor na gori? Če bi zadostovala že sama vera, bi Jezus rekel: Samo vera zadostuje. Čemu bi potem Jezus sploh prišel? Lahko bi se tudi vprašali, ali je sploh bilo potrebno, da je prišel in učil? Veliko ljudi posluša duhovniško kasto, zato je toliko ljudi na planetu Zemlja, ker so zapadli zapeljevanju in jih je spet pritegnil nauk duhovniške kaste, da samo vera zadostuje. V kaj naj sploh verujem? V Jezusa? V Boga, našega Očeta? Toda kaj mi pomaga samo vera, če pa ne vem zagotovo, kako naj pridem nazaj v Očetovo hišo? Ali ni Jezus iz Nazareta učil čisto nekaj drugega? Vsekakor ni učil: usedite se in čakajte, potem bo mogoče prišlo tisto, kar bi lahko prišlo, če le močno verujete v to. On tega zagotovo ni učil. Učil je uresničevati, kot smo že velikokrat slišali. To zablodo o pasivni veri je širil Pavel. Učil je, da je prvenstveno treba verovati in ne izpolnjevati. To so od Pavla prevzele tudi cerkve in s tem istočasno zavrgle nauk Jezusa iz Nazareta, ki je rekel: »Kdor ta Moj nauk sliši in ga udejanja, je pameten mož.« Kaj pomeni verovati, si lahko ponazorimo z nekaj primeri. Predstavljajmo si, da verjameš, da boš dobil plačilo, ne da bi za to delal, ali da ti bo nekdo pripravil kosilo, ne da bi mu kaj rekel. Ti enostavno verjameš. Ali pa verjameš, da te bo nekdo oblekel, ko zjutraj vstaneš in sedeš na stol. Ali pa verjamem v to, da bo prišel pome sosed z avtom in me nekam zapeljal. Jaz verjamem, ampak sosed ne pride, ker samo verjamem, da bo prišel. Rečemo lahko, da je sama vera v nasprotju s tem, kar je učil Jezus iz Nazareta: »Pameten je tisti, ki je slišal Moj nauk in ga udejanja.« Kdor želi slediti Jezusu iz Nazareta in se ima za kristjana, tudi ve, da je treba kristjansko delovati in ne samo govoriti o Božjem kraljestvu. Človek se potem tudi ne more omejiti samo na to, da kot vernik prepeva, "Aleluja" ali kaj podobnega in lahko rečemo: Cerkveni kristjani so bili zapeljani, da samo verujejo, prepevajo in molijo, dejanja pa bolj malo cenijo. Niso jih učili, da so pomembna dejanja, da je vse odvisno od dejanj. In če manjkajo dejanja, potem nikoli ne more nastati Božje kraljestvo na Zemlji. Maja Fišer iz Trzina