15. marca je začel veljati akt o varovanju podatkov, kar daje možnost za celo vrsto nadzornih ukrepov. Danes je prvi dan, ko velja dopolnjeni zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom), ki je sporen predvsem zaradi določila, da morajo operaterji dve leti hraniti vse podatke o telefonskih klicih, dostopih do interneta in elektronski pošti.

V praksi to pomeni, da morajo operaterji hraniti podatke o vseh vaših klicih, koga ste klicali, kdaj in kako dolgo. Še hujše pa je določilo, da morajo operaterji zbirati tudi podatke o poslanih mailih, s kom si dopisujete in kako pogosto. Ali to pomeni, da morajo operaterji "vohuniti" tudi, ko pošiljate maile iz Googla ali Hotmaila?

Spremenjeni zakon o elektronskih komunikacijah je poligon, ki dovoljuje organom pregona veliko več, kot se sprva zdi. Že res, da zakon izrecno narekuje, da sme operater zbrane podatke uporabiti le v primeru sodnega naloga, vendar pa se moramo ob tem spomniti ruskega sodnega procesa pred natanko dvema letoma, ko je skupina velikih multinacionalk tožila Aleksandra Ponosova.

To je bil eden prvih primerov tožb fizičnih oseb zaradi nelegalne uporabe programske opreme. Ponosov je moral plačati 194 dolarjev kazni, snežna kepa pa se še ni sprožila. Organizacija BSA ta čas pregleduje le poslovne subjekte, nadzor fizičnih oseb pa visi v zraku, kot damoklejev meč.

Ker morajo operaterji hraniti podatke o vseh naših aktivnostih, bo mogoče iz teh podatkov razmeroma enostavno odkriti, kdo po internetu nadpovprečno izmenjuje podatke, s kom komunicira in s kom se povezuje. Ti podatki bodo gotovo še poslabšali sliko o uporabi legalne programske opreme v Sloveniji, ki je že tako in tako med najslabšimi v Evropi.

Tržni inšpektorat RS je namreč prejšnji teden objavil poročilo o rednih pregledih legalnosti računalniških programov in ugotovil, da se je stopnja piratskih programov med slovenskimi podjetji povečala za skoraj 20 odstotkov glede na leto 2007. Lani so pregledali 128 podjetij, pri 90 pa odkrili nepravilnosti.

Ob koncu pa še ena zanimivost ... Določila o varovanju podatkov poznajo tudi druge države. Ker pa je hranjenje podatkov povezano tudi z nekaterimi dodatnimi stroški, te izdatke krije država. Pri nas ni tako in zakon izrecno pravi, da morajo te stroške kriti operaterji sami, ti pa bodo zagotovo to breme zvalili na svoje odjemalce.

Zakon, ki ni natančen in jasen, lahko povzroči več škode kot koristi. Morda bi vseeno veljalo nekoliko počakati in stvari bolj celovito premisliti.

P. S.: Operaterje, ki se ne bodo držali določil ZEKoma, čaka kazen do 40.000 evrov.

Vir: www.vecer.si