|  Predlog za redefinicijo odnosa med državo in verskimi skupnostmi
V Sloveniji ureja področje verskih skupnosti oz. verske svobode Zakon o verski svobodi (ZVS), ki je začel veljati februarja 2007. Ta zakon je nadomestil zakon o pravnem položaju verskih skupnosti iz leta 1976, ki je bil sprejet še v času prejšnje družbene ureditve. Odnos države in verskih skupnosti mora temeljiti na 7. členu ustave, ki določa, da so država in verske skupnosti ločene, verske skupnosti so enakopravne, njihovo delovanje je svobodno. Vse to bi morala odražati zakonodaja Republike Slovenije, ki tako ali drugače ureja področje verskih skupnosti. To velja tudi za Zakon o verski svobodi. V predpisih se mora izražati tudi 41. člen ustave o svobodi vesti, seveda to velja tudi za ZVS.
Zakon o verski svobodi je zakon, ki bi moral dosledno upoštevati 7. člen ustave, tako v pogledu ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi enakopravnosti verskih skupnosti. Vendar pa temu ni tako, saj ta predpis ne sledi ustavnim določilom iz 7. in 41. člena.
Da ZVS ne sledi ustavnim določilom, je razvidno tudi iz mnogih reakcij javnosti, manjših verskih skupnosti in dela politike, ki so se pojavile v času priprave in sprejemanja omenjenega zakona. Dejstvo, da je Državni svet dal veto na ta zakon, kot tudi dejstvo, da je ZVS predmet ustavne presoje, torej presoje skladnosti z ustavo, kaže na to, da z zakonom „marsikaj ni v redu“.
Vsega tega se zaveda tudi sedanja vladna koalicija. Zato je, vsaj po našem mnenju, zapisala v svojo koalicijsko pogodbo tudi člen 11.7, v katerem piše, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in verskih skupnosti ter pri tem upoštevali določili 7. člena ustave o ločenosti države in verskih skupnosti ter njihovi enakopravnosti.
Da je nujno potrebno izvršiti redefinicijo odnosa države in verskih skupnosti pa jasno kaže tudi odziv na koalicijsko pogodbo s strani katoliške cerkve, ki je v strahu, da ne bi izgubila svojih neustavnih privilegijev, napadla državo in ji očitala, da naj bi prišlo do grobe in škodljive manipulacije in politizacije cerkve.
Zaradi vsega tega smo pripravili predlog redefinicije omenjenega odnosa med državo in verskimi skupnostmi ter predlagamo vladi, da ga sprejme in v tem smislu pripravi nov zakon o verskih skupnosti, ki bo temeljil na doslednem upoštevanju 7., 41. in drugih členov ustave, kot se to navaja v nadaljevanju. Ta zakon bi moral sloneti na načelu, da država ne sme financirati verskih skupnosti, njihovih institucij, njihove dejavnosti, niti neposredno niti posredno, seveda ne tudi s cerkvijo povezanih oseb. Tako seveda država ne sme financirati kuratov v vojski, bolnišnicah, zaporih in drugje, kot tudi ne prispevkov za socialno varnost duhovnikov, seveda pa tudi ne osnovnih in srednjih katoliških šol, cerkvenih medijev in podobno. Še posebej je to pomembno v tem času, ko se je začela huda kriza, ki ji ni videti konca in je potrebno sredstva nameniti ljudem in ne verskim skupnostim, ki se morajo preživljati s svojim delom in ne iz javnih sredstev. Pravtako bi zakon moral sloneti na načelu, da deli verskih skupnosti ne morejo biti del državne oz. javne sfere. Zato del javne sfere ne more biti teološka fakulteta, duhovniki ne smejo biti zaposleni v državnih organih oz. javni sferi, blagoslovov državnih oz. javni objektov ne sme biti. Država mora v zakon vgraditi tudi varovalke, da zaščiti načelo ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi kaznovalne določbe, če se kršijo načela iz 7. in 41. člena ustave. Še posebej mora država pri redefiniciji odnosa verskih skupnosti in države biti pazljiva na položaj otrok v nekaterih verskih skupnostih, npr. v katoliški cerkvi, saj ta cerkev brez soglasja otrok te otroke krsti, kar je v nasprotju z 41. členom ustave, ki tudi otrokom, ne gleda na starost, priznava versko svobodo, ki obsega tudi svobodo verske opredelitve. Ti otroci s krstom postanejo celo člani te cerkve, pri čemer iz nje niti ne morejo več celovito izstopiti, saj cerkev trdi, da jih na cerkev veže neizbrisna zakramentalna pripadnost. Seveda bo v okviru redefinicije odnosa potrebno prevetriti tudi Vatikanski sporazum, ki favorizira katoliško cerkev, saj ima ta sporazum višjo veljavo kot zakon, s katerim so urejeni odnosi z drugimi verskimi skupnosti, pri čemer seveda sploh ne omenjamo neenakopravnosti sporazumov, ki jih z državo sklepajo posamezne verske skupnost glede na Vatikanski sporazum, ki je sklenjen z mednarodno pravnim subjektom in ne katoliško cerkvijo v Sloveniji.
Vladi Republike Slovenije zato predlagamo, da čimprej začne s pripravo spremembe odnosa države in verskih skupnosti in to v smislu zgoraj navedenega predloga. Vladi tudi predlagamo, da v okviru teh sprememb sprovede široko javno razpravo o tem vprašanju.
Obrazložitev:
1. Kot že uvodoma navedeno, je sedanja vladajoča koalicija v svoji pogodbi zapisala, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in verskih skupnosti ter pri tem upoštevali določili 7. člena ustave o ločenosti države in verskih skupnosti ter njihovi enakopravnosti.
2. Menimo, da je ta zaveza oz. obljuba koalicijskih partnerjev zelo pomembna in dokazuje, da sedanja ureditev odnosa države in verskih skupnosti ni v skladu z 7. členom ustave. Zato je seveda potrebno ta odnos redefinirati oz. ga postaviti drugače, predvsem pa na ustavni temelj.
3. Najprej pa na kratko o načelu ločenosti države in verskih skupnost.
4. Slovenska ustava v 7. členu določa načelo ločitve države in verskih skupnosti. To načelo je temeljno načelo razmejitve med državo in verskimi skupnostmi. Čeprav nekateri govorijo o trdi varianti ločitve, nekateri o mehki varianti, menimo, da obstaja samo ena varianta in to je ločitev države in verskih skupnosti. Iz ustave ne izhaja niti trda, niti mehka varianta ločitve, temveč govori preprosto o ločitvi. Ločitev je ali pa je ni. Vmesnega stanja ni. Zelo dobro je to dojelo npr. Vrhovno sodišče ZDA, ki je že pred približno 40 leti razveljavilo ureditev, ki je v javne šole uvedla nevtralno molitev, ki ni bila povezana s konkretno vero in to navkljub dejstvu, da udeležba dijakov pri njenem recitiranju ni bila obvezna.
5. Iz načela ločenosti države in verskih skupnosti izhaja, da mora biti država v pogledu verskih skupnosti zavezana k nevtralnosti, tolerantnosti in nemisionarskemu delovanju v korist neke verske skupnosti. To pomeni, da konfesionalne oz. verske vsebine ne morejo biti del javnega prostora niti del državne ali lokalne oblasti. Na področju šolstva npr. to pomeni, da konfesionalne oz. verske vsebine ne morejo biti del javnega pouka oz. izobraževanja, ki ga zagotavlja država v javnem interesu. Država mora biti namreč nevtralna do vseh verstev in verskih skupnosti, pri čemer ni pomembno število pripadnikov posamezne vere. Če pa država kakorkoli že sodeluje s pripadniki teh verstev, se z njimi ne sme identificirati. Splošna zapoved nevtralnosti države do vseh verstev se kaže tudi v tem, da se država ne sme opredeljevati za nobeno vero ali proti njej. Tako se mora država izogniti vsaki indoktrinaciji v korist neke vere oz. verske skupnosti. Zato je potrebno da je načelo ločitve države in verskih skupnosti in s tem tudi nevtralnosti države dosledno ter strogo izpeljano. Demokratična država (1. člen ustave) je na temelju ločitve države in verskih skupnosti (7. člen ustave) pri izvajanju svoje dejavnosti dolžna zagotoviti nevtralnost do verskih skupnosti in preprečiti prevlado ene vere nad drugim, saj nima nihče pravice od države zahtevati podpore pri izražanju vere. Javno življenje je sekularizirano. Država in njeni deli, kot so npr. državni organi ali pa institucije, kjer je država ustanovitelj, morajo biti versko nevtralni. Država se ne sme identificirati z nobeno vero ali versko skupnostjo, nobene podpirati (niti ne sme ovirati) in nikogar indoktrinirati z neko vero. Država tudi ne sme od nikogar zahtevati, da bi sprejel določeno versko ali drugo prepričanje. Del države ne more biti neka inštitucija verske skupnosti, pravtako država ne more zaposlovati npr. duhovnikov, ki bodo preko državnih organov širiti svojo vero. Vse to je na kratko vsebina načela ločenosti države in verskih skupnosti.
6. Iz načelo ločenosti izhaja tudi to, da država ne sme financirati nobene verske skupnosti, niti nobene njene dejavnosti, najsi bo to verska ali neverska dejavnost. Namreč, večina verskih skupnosti svojo versko kot tudi neversko dejavnost uporablja v bistvu za širjenje svoje vere oz. promocijo svoje vere ali verske skupnosti. Tipičen primer je Karitas, ki ga je ustanovila katoliška cerkev in deluje po načelih katoliške vere ter je sredstvo za širjenje in obrambo katoliške vere (kanon 211 Zakonika cerkvenega prava: Vsi verniki so si dolžni prizadevati, da se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje). Financiranje določene verske skupnosti pomeni, da se je država opredelila za to vero, s to versko skupnostjo se je identificirala in na ta način širi oz. pomaga širiti njeno vero. Država se je tako postavila na stran neke verske skupnosti in proti drugim verskim skupnostim, kajti mnoge verske skupnosti so izključujoče, kot npr. katoliška cerkev, ki po svojem nauku, po svoji doktrini preganja drugače verujoče in jih hoče odstraniti iz družbe.
7. Država tako ne sme na noben način financirati npr.:
- Teološke fakultete, osnovne šole Alojzija Šuštarja in gimnazij katoliške cerkve
- vrtcev, ki so jih ustanovile katoliška cerkev in druge verske skupnosti
- vzgojno izobraževalnih organizacij drugih verskih skupnosti
- dobrodelnih organizacij oz. dejavnosti verskih skupnosti, npr. Karitasa
- cerkvenih arhivov
- kuratov v vojski, policiji, zaporih, bolnišnicah, ...
- prispevkov za socialno zavarovanje duhovnikov oz. drugih oseb verskih skupnosti
- cerkvenih domov za starejše
- ...
Država s sedanjim financiranjem navedenih dejavnosti hudo krši načelo ločenosti, saj financira dejavnosti verskih skupnosti, predvsem katoliške cerkve in tako posredno ali celo neposredno (teološka fakulteta, kurati v vojski, ...) sodeluje pri širjenju katoliške in drugih ver. Država, v kateri so sedaj zaposleni katoliški kurati, se je tako postavila na stran te cerkve in na ta način celo širi katoliško vero, kajti kurati so, kot duhovniki KC, dolžni širiti in braniti katoliško vero tudi pri svojem delu v okviru nalog, ki jih imajo kot državni uslužbenci. Tako se je postavila na stran teh verskih skupnosti, predvsem na stran katoliške cerkve, ki jo na veliko financira. Seveda to velja tudi za evangeličanske kurate. Država tako ni nevtralna, postavila se je na stran določene verske skupnosti in širi njeno vero, seveda se za to uporabijo sredstva vseh davkoplačevalcev, ne sami tistih, ki so pripadniki financirane verske skupnosti. Tako je mogoče reči, da npr. financiranje katoliške cerkve plačujejo tudi ateisti, protestanti, muslimani, Judje in drugi, ki s to versko skupnostjo nimajo nič skupnega. Razen tega, da so ogroženi s strani katoliške cerkve, kajti drugoverci in drugače misleči po katoliškem nauku nimajo pravice do življenja. Lahko bi rekli, da si ti, ki po katoliškem nauku nimajo pravice do življenja, na ta način kopljejo lastni grob. In pomagač pri tem je njihova država, ki jih je, namesto, da bi jih zaščitila, dejansko predala katoliški cerkvi v pregon. Pa čeprav imajo po ustavi pravico do varnosti (34. člen), so ogroženi od katoliške cerkve in država molči.
Država Slovenija že dolgo financirala verske skupnosti, predvsem katoliško cerkev. Ta organizacija je neizmerno bogata, saj se njeno bogastvo ocenjuje na več tisoč milijard dolarjev. To neizmerno bogato organizacijo, ki si je večino svojega premoženja pridobila nasilno, morajo financirati tudi reveži, torej tisti, ki se ne morejo privoščiti normalnega življenja. Namesto, da bi ti ljudje uporabili denar za svoje potrebe, npr. za zdravila ali za šolanje svojih otrok, morajo financirati neizmerno bogato cerkev.
8. In kakšno je to nezmerno bogastvo katoliške cerkve, je razvidno tudi iz spodnjih podatkov:
• leta 1952 je bilo bogastvo Vatikana v zlatu drugo največje na svetu – kakšno je danes?
• Vatikan razpolaga z velikimi finančnimi rezervami na Wallstreetu; že leta 1958 naj bi celotna posest kapitalskih udeležb znašala približno 50 milijard takratnih nemških mark – kakšne so danes?
• Vatikan je danes največji verski gospodarski koncern na svetu in močno angažiran na področju nepremičnin, kemije, elektronike ... ter soudeležen pri velikem številu gigantskih industrijskih firm
• Vatikan poseduje banke - sedaj je znan primer italijanske banke Intesa, ki združuje katoliške denarne ustanove in se je združila z banko San Paolo Imi v največjo banko v Italiji in eno največjih v Evropi
• Vatikan ima v Nemčiji zemljišča v velikosti polovice zvezne nemške dežele Schleswig-Holstein ali velikosti Bremna, Hamburga, Berlina in Münchna skupaj – in koliko zemljišč ima v Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji, Ameriki ...
• Vatikan je največji privatni lastnik nepremičnin: v Rimu je okoli 1/3 vseh hiš v lasti Vatikana
• samo v Nemčiji naj bi imela katoliška cerkev premoženje vredno več 100 milijard eurov
• ....
Tudi katoliška cerkev v Sloveniji ni revna. V denacionalizacijskih postopkih ji je bilo vrnjeno ogromno gozdov in drugih nepremičnin, preko svojih podjetij ima deleže v mnogih slovenskih podjetjih, skratka, je največji kapitalist v Sloveniji in največja privatna lastnica nepremičnin v Sloveniji. Katoliška cerkev je edina organizacija v Sloveniji, ki ji je bilo vrnjeno fevdalno premoženje. In ve se, na kakšen način se je pridobivalo takšno premoženje. In takšno, super bogato cerkev, naj bi reven slovenski državljan finančno podpiral! Zakaj katoliška cerkev od svojih članov ne pobere sredstev, ki jih potrebuje za svoje delovanje. Saj so ti po njenem nauku dolžni podpirati svojo lastno cerkev. Zakaj zoper tiste, ki jih ne plačujejo sredstev za njeno delovanje, ne ukrepa tako, da jih toži za plačilo dolga. Saj ima svoja lastna sodišča. Mogoče pa bi lahko izterjala svoje terjatve tudi preko državnih sodišč! Zakaj od svojih članov noče pobrati denarja, hoče pa, da jo financirajo vsi državljani, tudi nekatoliki. Pa ima po svojih podatkih več kot milijon članov, vsak mesec bi lahko od njih pridobila mnogo sredstev. Zato je mogoče reči, da je financiranje verskih skupnosti, še posebej pa katoliške cerkve, protiustavno, nemoralno, ... In financira se tudi nauk, ki je v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo (katoliška cerkev ne priznava načela nedotakljivosti življenja, svobode vesti otrok, ...), po drugi strani pa ta cerkev sploh ne priznava te ustave, če je v nasprotju z njenimi evangeliji – torej se je postavila nad ustavo in s tem nad Republiko Slovenijo – tako tudi nad državljane Republike Slovenije.
9. Huda kršitev načela ločenosti države in verskih skupnosti je tudi dejstvo, da je Teološka fakulteta del univerze v Ljubljani. UL TEOF je izobraževalna ustanova, ki je po eni strani del javnega zavoda Univerza v Ljubljani, po drugi strani pa je ta ustanova del katoliške cerkve, ustanova zasebnopravne organizacije. Čeprav je TEOF v bistvu šola katoliške cerkve, pa je njen ustanovitelj preko univerze tudi Republika Slovenija, ki jo tudi v veliki meri financira. Vse to pa je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, saj država tako financira in širi preko javnega zavoda UL nauk ene verske skupnosti. Zato je potrebno Teološko fakulteto izločiti iz sistema javnega zavoda UL.
10. Prav tako je potrebno prenehati z blagoslovi državnih oz. javnih objektov, saj je tudi to je v nasprotju z načelom ločenosti. Blagoslov nekega državnega oz. javnega objekta je verski obred in to eklatantno krši ustavo. Že koncem 20. stoletja je država sprejela sklep, da blagoslovov državnih objektov ne bo več. Pa so še vedno. In vedno več jih je.
11. Po načelu ločenosti države in verskih skupnosti Republika Slovenija ne more sklepati nekih posebnih dogovorov ali sporazumov z nobeno versko skupnostjo, ne glede na to, ali je verska skupnost subjekt mednarodnega prava ali ne. Položaj verskih skupnosti v Sloveniji je določen s predpisi slovenskih državnih organov in sklepati nekakšne konkordate oz. mednarodne sporazume je nasprotju z načelom ločenosti in seveda tudi z načelom enakopravnosti. Kajti tak sporazum ima status mednarodne pogodbe, ki je nad zakonom, če je ratificiran, navaden sporazum z versko skupnostjo pa praktično nima nobene veljave, saj je samo ponoven zapis tega, kar država že drugje daje tem verskim skupnostim. Gre v bistvu za navidezno enakopravnost.
12. Zakon o verski svobodi stoji na stališču, da so cerkve in verske skupnosti splošno koristne organizacije, v kolikor izpolnjujejo v 5. členu zakona določene pogoje. Tudi to je potrebno redefinirati, saj to ne more veljati za tiste cerkve oz. verske skupnosti, katerih nauk ni skladen s slovensko ustavo. Namreč ni mogoče trditi, da je lahko neka organizacija splošno koristna, če je njen nauk v nasprotju z ustavo. To se najbolje vidi na primeru. V bibliji, ki je temelj nauka npr. katoliške cerkve, je mnogo mest, kjer se poziva na ubijanje ljudi. Tako je mogoče v bibliji (Stara zaveza) zaslediti tudi naslednje:
• Čarovnice ne puščaj pri življenju (2 Mz 22,17)
• Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica (3 Mz 20,10)
• Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)
• Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; ...” (5 Mz 17,12)
• Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.« Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre...'” (5 Mz 21,18-22)
• Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite (3 Mz 20,15)
• Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo (2 Mz 21,15)
• Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo (2 Mz 21,17)
Primerov, ko se v bibliji napotuje na usmrtitev ljudi, je še mnogo. Gre za neverjetne stvari. Stara zaveza je eden temeljnih doktrinarnih tekstov katoliške cerkve in je v celoti, seveda po nauku te cerkve, božja beseda (št. 121 in 123 KKC). To besedo je potrebno po katoliškem nauku (kanon 211 ZCP), ob upoštevanju starozaveznega božjega navodila, kot ga seveda prikazuje Katoliška cerkev, in ki se glasi: Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj! (5 Mz 13,1), upoštevati dobesedno, saj ni bila preklicana. Zato je potrebno v celoti izpolnjevati navodila iz stare zaveze, kar pomeni, da je katolik v Sloveniji, in to leta 2009, dolžan, seveda po nauku katoliške cerkve, usmrtiti vse tiste, ki so navedeni v zgornjih alinejah in v drugih primerih, ki jih določa biblija (teh pa je še mnogo). Ali on to naredi ali ne, ni pomembno, pomembno je, da je to njegova dolžnost. To pa tudi pomeni, da biblija oz. katoliški nauk napeljuje k ubijanju ljudi. To pa je v nasprotju z 17. členom ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. Zato je katoliški nauk v tem delu v nasprotju z ustavo in seveda katoliška cerkev ne more biti splošno koristna organizacija. Kako je lahko organizacija koristna, in to celo splošno, če s svojim verskim naukom v 21. stoletju napeljuje k morjenju ljudi? Kako je lahko organizacija koristna, in to celo splošno, torej za vse ali vsaj večino, če ima za mnoge moralne prekrške smrtno kazen, ki je v Sloveniji po ustavi izrecno prepovedana? Cerkveni nauk, ki je v preteklosti povzročil toliko gorja v svetu, še vedno velja, in to tudi v Sloveniji, saj ni bil preklican. Zaradi njega so v Sloveniji ogrožene mnoge skupine ljudi, ki ne spadajo v koncept katoliške doktrine (homoseksualci, prešuštniki...), saj je takšne ljudi potrebno, seveda po nauku te cerkve, glede na to, da se katoliška cerkev smatra za varuhinjo razodete resnice, odstraniti iz družbe - kako pa se to stori, pa določa biblija. V tem trenutku res ne gorijo grmade, vendar ne zaradi tega, ker bi se cerkev temu odpovedala, temveč zaradi tega, ker politične razmere temu niso naklonjene. Takoj ko se te spremenijo, se lahko zopet zelo hitro uvedejo grmade in odstranjevanje vseh tistih, ki niso katoliki in to npr. po reku »Vsi, ki niso katoliški, so krivoverci in bratje Judov« cerkvenega dostojanstvenika Ambrozija svetega..
13. Posebej je potrebno tudi redefinirati odnos mnogih verskih skupnosti, še posebej katoliške cerkve do otrok.
14. Po Zakonu o verski svobodi je verska svoboda v zasebnem in javnem življenju nedotakljiva in zagotovljena, to velja tudi po 41. členu slovenske ustave. Ta v 41. členu zagotavlja versko svobodo tudi otrokom, saj določa, da morajo starši glede verske vzgoje usmerjati svoje otroke v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti in verske opredelitve ali prepričanja. Tudi Konvencija o otrokovih pravicah v 14. členu priznava otrokom pravico do svobode vesti in veroizpovedi. Svobode vesti pa otrokom ne priznava 10. člen Zakona o verski svobodi. Ta člen, kjer je sicer govora o verski vzgoji otrok, določa, da ima otrok, ki je dopolnil 15 let, pravico da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo. To z drugimi besedami pomeni, da te pravice nima pred dopolnjenim 15 letom. To pa je protiustavno, saj ustava uživanje otrokove svobode vesti ne veže na neko določeno fiksno starost, temveč na njegovo zrelost in starost (56. člen ustave), pri čemer ustava jasno priznava otroku njegovo lastno svobodo vesti oz. veroizpovedi (zadnji stavek 41. člena ustave). Takšen zakonski odvzem svobode vesti otrokom je v nasprotju tudi z 16. členom ustave, ki določa, da se svoboda vesti ne sme omejiti ali odvzeti niti v vojnem ali izrednem stanju, seveda pa tudi z že omenjeno konvencijo. Otrokova svoboda vesti ne izhaja iz starševske pravice ali česa drugega, temveč gre za lastno pravico, ki jo ima vsak otrok kot človeško bitje, kar tudi pomeni, da je on edini, ki o njej odloča. Dokler otrok ne doseže primerne starosti in zrelosti, ta pravica miruje in je nihče drug namesto njega ne more uresničevati, niti njegovi starši, saj gre za zadevo, ki ne prenese nadomestne odločitve.
15. V Sloveniji je večje število otrok, sicer slovenskih državljanov, ki se jim je vzela verska svoboda in se jih je s krstom dojenčkov prisilno včlanilo v neko organizacijo, kjer se jih tudi prisilno vzgaja v določeni veri. Prisilno pomeni, da so bili brez svojega soglasja včlanjeni v neko versko organizacijo oz. da jim niti ni bila dana možnost, da bi se izrekli o tem, ali želijo biti člani oz. verniki te verske skupnosti oz. se strinjajo s tem, kar seveda velja smiselno tudi za versko vzgojo. Ni jim bila dana možnost, da privolijo v včlanitev v cerkev in s tem posledično v svojo versko vzgojo. Te otroke vzgajajo v katoliški veri, pa pri tem niti starši niti katoliška cerkev nimata pooblastila oz. privolitve otrok za kaj takega. Pri vsem tem je otrok dobil tudi velike obveznosti, saj se mora kot krščenec podrejati drugim in jim služiti v občestvu cerkve, poslušen mora biti cerkvenim dostojanstvenikom in jih ubogati, pred ljudmi mora izpovedovati vero in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva in podobno.
16. Zelo čudno je, da država ne intervenira in prepreči krste otrok in s tem zelo verjetno katoliško vzgojo. Kajti država je dolžna vedno in povsod delovati v korist otrok in varovati njihove pravice. Krst otrokom jemlje njihovo svobodo vesti, kar je huda kršitev slovenske ustave, pri čemer je pomembno tudi to, da npr. iz katoliške cerkve sploh ni celovitega izstopa. Zelo čudno je tudi to, da katoliška cerkve krsti dojenčke, po drugi strani pa uči, da je Jezus rekel, da je potrebno prvo učiti in nato krstiti (Mt 28,19) in da ni dovoljeno nikogar siliti, da bi se proti svoji volji oklenil katoliške vere. Zato je jasno, da je krst dojenčkov ničen, saj nasprotuje slovenski ustavi, morali in neodtujljivim pravicam otrok. Jasno je tudi, da otroci iz takšnega prisilnega vstopa v neko organizacijo oz. iz razmerja do te organizacije ne morejo imeti nobenih obveznosti, nasprotno, vsi, ki so za to odgovorni, so jim dolžni povrniti vso škodo, ki so jo zaradi krsta oz. pri ali zaradi katoliške vzgoje utrpeli.
17. Tudi samo vsebino pojma verska svoboda je potrebno redefinirati, še posebej v razmerju do katoliške cerkve. Predvsem je problematičen izstop iz katoliške cerkve, saj ta cerkev sploh ne priznava celovitega izstopa. Na ta način pa krši versko svobodo, saj je neka oseba kljub formalnemu izstopu še vedno vernik te cerkve, vsaj tako trdi katoliška cerkev.
18. Kot že navedeno, je iz katoliške cerkve mogoče izstopiti. Vendar pa izstop, po nauku te cerkve, ni celovit, temveč samo formalen, saj ta celovitih izstopov ne pozna. Namreč, tudi po formalnem izstopu, tako cerkev, veže krščenca na cerkev notranja zakramentalna pripadnost in to zaradi tega, ker krsta, ki vtisne v dušo neizbrisno znamenje, ni mogoče izbrisati oz. ponoviti. Tako bi bilo celo mogoče reči, da izstopa sploh ni, kajti ta je ali pa ga ni. Vmesnega stanja ni. Po kat. nauku tisti, ki izstopi, ni več subjekt pravic, hkrati pa ga še vedno vežejo vsi božji in cerkveni zakoni, razen kanonične oblike poroke. Ko torej nekdo (formalno) izstopi, nima več pravic, očitno pa mu ostanejo dolžnosti! Če nekdo dejansko izstopi iz katoliške cerkve, ga cerkev celo izobči. Izobčenje pa je najhujša cerkvena kazen. Nekdo, ki je samo izkoristil svojo svobodo, ki mu jo daje ustava v okviru svobode vesti in je izstopil iz cerkve, je kaznovan s strani te cerkve. Ker Republika Slovenija na vse to ne reagira, očitno podpira kaznovanje verske svobode s strani katoliške cerkve.
19. Izjemno pomembno je tudi, da se v zakon, ki bo redifiniral odnos države in verskih skupnosti, vgradijo varovalke, ki bodo zagotovile, da se bo načelo ločenosti države in verskih skupnosti ter enakopravnosti verskih skupnosti tudi v praksi v polnosti izvajalo.
20. V zakon bi se lahko npr. zapisalo naslednje določilo:
»Državni organi, lokalne skupnosti, organizacije, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost oz. je v njih soustanovitelj ter tisti, ki imajo javna pooblastila, ne smejo kršiti načel o ločenosti države in verskih skupnosti, o enakopravnosti verskih skupnosti in o svobodi njihovega delovanja.
Kršitev načel iz prejšnjega odstavka pomenijo zlasti splošni ali posamični akti ali dejanja organizacij oz. posameznikov iz prejšnjega odstavka tega določila:
- s katerimi je verska skupnost ali njen del postal del državnih organov, del lokalnih skupnosti oz. njihovih organov ali del organizacij, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost
- ki omogočajo, da se preko organov in organizacij, navedenih v prejšnji alineji, opravlja konfesionalna dejavnost ali druga dejavnost, ki posredno ali neposredno pripomore k širjenju vere
- ki omogočajo, da se v prostorih ali objektih, ki so državna last, last lokalnih skupnosti ali last oz. so v upravljanju organizacij, katerih ustanovitelj je država ali lokalna skupnost, opravljajo verski obredi, verski pouk ali kakšna druga verska dejavnost
- s katerimi se ena ali več verskih skupnosti posredno ali neposredno spravi v boljši položaj nasproti drugim verskim skupnostim
- s katerimi se spravljajo verske skupnosti v slabši ali boljši položaj glede na druge primerljive organizacije
- s katerimi se neupravičeno otežuje ali onemogoča delovanje verskih skupnosti
- s katerimi se financirajo dejavnosti verskih skupnosti, njihovih delov ali organizacij, ki jih te ustanovijo.
Pravni akti ali dejanja, s katerimi se kršijo načela o ločenosti države in verskih skupnosti, o enakopravnosti verskih skupnosti in svobodi njihovega delovanja, so brez pravnega ali kakšnega drugega učinka.«
21. Na podlagi navedenega torej predlagamo, da vlada preuči sedanji odnos med državo in verskimi skupnostmi in pripravi spremembe, ki bodo ta odnos uredile v smislu slovenske ustave, kot je to predlagano v tem predlogu. Ker gre za zelo pomembno družbeno vprašanje, je nujno, da se o zadevi javnost zelo podrobno informira in se ji da možnost sodelovanja pri redefiniranju obravnavanega odnosa.
22. Ker gre za peticijo splošnega pomena (45. člen ustave), vas pozivamo, da nas obvestite o tem, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude. Odgovor pričakujemo v roku, ki ga določajo predpisi.
Datum: 23.2.2009
Naslovljeno na: Vlada Republike Slovenije, Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Sejmišče 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa
Vladko Began, odvetnik iz Celja
|
NE ZAMUDITE
Rimskokatoliška cerkev jezdec - država konj?
Prispeval/a: eckhart dne sreda, 11. marec 2009 @ 00:54 CET
Ta javni poziv je vsekakor dopolnitev zgornjega članka:
Zamenjava
Vodstvu strank, poslanskim skupinam, članom povezav
Spoštovani.
Zavedam se tega, kako je dosedaj RKC preko svojih apologetov v državni upravi in s podporo prejšnje vlade ter parlamenta vstopila v državo oz. predvsem v njeno blagajno. Javno opozarjam na njeno dvoličnost in dvoličnost njihovih nosilcev v državni upravi. Član vatikanske države dr.Šturm je odšel. Toda ostali bodo sedaj postali mirnejši, da ostanejo na dosedanjem delovnem mestu.
Med njimi še posebej izstopa dr.Čepar. In prav zaradi njega je to pisanje. Poudarjeno "zaklet" pripadnik RKC. Zagotovo niso v pozabi njegovi javni nastopi ali zapisi. Človek, ki je na delovnem mestu direktorja Urada za verske skupnosti-vladnega segmenta, bi moral biti za pravilno in uspešno delo religiozno nevtralen delavec. Še v Drnovškovih časih sem pričakoval njegovo zamenjavo. Žal zaman. Zato smatram sedanjo vlado, ki jo zavezuje nevtralni odnos do različnosti religij in spoštovanje ustave, dolžno izvršiti njegovo zamenjavo. Ima obilo razlogov za to: Neenakopravno obravnavanje verskih opredelitev; izrabo delovnega mesta za vlogo na tožilstvo na državni račun pri zaščiti osebne verske opredelitve. Na vloge za registracijo drugih verskih prepričanj ne odgovarja ali pa morajo neskončno dolgo čakati na odgovor. V državno breme prireja posvetovanja izključno katoliških apologetov; nespoštovanje izreka sodišča pri registraciji verske skupnosti; izključitev sociologov religije iz javne konfrontacije ter še in še........... !!!
Lahko upam, da bo predlagano realizirano v obdobju delovanja vaše vlade? Zatrjujem, da sem pri tej želji samo eden od mnogih sodržavljanov, tudi versko opredeljenih, ki izražajo enako mnenje.
S spoštovanjem
Aleksander Markovčič
---
Bog da, cerkev ne!
Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru
D.z.u.ž.c. - Sramota za svobodno vero izpoved državljanov Slovenije
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 11. marec 2009 @ 01:53 CET
Pa kak vas ni sram!
Terate svobodomiselnost a v isti sapi kratite pravice rimo katolikom.
Pa kiri hudič vas tak pumpa?
Država se je tako postavila na stran neke verske skupnosti in proti drugim verskim skupnostim, kajti mnoge verske skupnosti so izključujoče, kot npr. katoliška cerkev, ki po svojem nauku, po svoji doktrini preganja drugače verujoče in jih hoče odstraniti iz družbe.
Koga pa univerzalno življenje preganja in hoče odstranit iz družbe po svoji doktrini?
Vse mesojedce in vse, ki priznavajo biblijo za Sveto knjigo.
Priznajte si društvari, koliko jih je med vami, ki so vsejedci in priznajte koliko vas je, ki zaničujete biblijo in postavljate na tron poveličevanja reinkernacijo.
Reinkernacija kakor univerzalno življenje nima vzporednic z krščanstvom zato pa se tud napada krščanska vero izpoved kakor biblija.
»Vse je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse je dovoljeno,« toda vse ne izgrajuje.
Al ste koristni za svobodno življenje državljanov Slovenije?
Al izgrajujete svobodno življenje državljanov Slovenije?
Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite ( kdor je lačen lahko tud papa )
Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo ( lubčkajte ga in božajte lička )
Ni se vam treba obremenjevat z univerzalno pušiono.
Slovenski folk živite kakor živite svobodno v svobodni državi Sloveniji.
Čao a more mio Slovenija
Ljubi bog ljubi absurde
Prispeval/a: MC dne sreda, 11. marec 2009 @ 08:17 CET
>>in žival zakoljite ( kdor je lačen lahko tud papa )
Ja, kdor spolno občuje s živaljo, naj bo usmrčen. Tisti pa, ki posiljuje svojo hčerko, naj gre za dve leti v zapor. Posiljeno hčerko pa se lahko zakolje, v najboljšem primeru izzobči iz RKC. Če pa nekdo posiljuje svojega sinčka, naj bo usmrčen, ker je to že pederastija. Če pa kdo svojega sina po božjem nareku priveže na grmado, mu z nožem prereže grlo in ga sežge, ta bo zaradi svoje vere še posebej nagrajen!
>>Kdor udari svojega očeta ali mater,
>>naj bo kaznovan s smrtjo ( lubčkajte ga in božajte lička )
Če pa oče premlati sina do krvi ali posiljuje svojo hčerko, potem je to pač njegova pravica.
Ljubi bog ljubi – vse kar je nizko, bedasto, pritlehno, plazeče, absurdno …. ali smrdi po ožganem mesu.
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 11. marec 2009 @ 11:10 CET
V bibliji so moralni zakoni napisani tak, da so bli Izraelci akani od straha.
Niso upali grešit, kdor pa je grešil pa je dobil v tintaro kamen.
Izraelci so se glih zaradi moralnih zadržkov ločevali od ostalih ljudstev, ki so celo žgali svoje otroke svojim bogecom kakor inki al maji, ki so iz žrtev izpipali srce.
»Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke;
ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.
Resnično, povem vam:
Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.
Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu.
Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.
Kajti povem vam:
Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«
To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori Gospod:
Svoje postave bom dal v njihov razum, v njihova srca jih bom zapisal.
Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo.
Kdor ljubi je v srcu moralen človek.
»Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.«
Kdo vse je oslepel v srcu?
Tud inkvizitor, ki je prebral Čarovnice ne puščaj pri življenju!
Ni spregledala ljubezen v srcu do bližnjega človeka.
V srcu so vidli le čarovnice za grmade.
Pa še ostale gnusobe so inkvizitorji z papeži kakor župniki delali.
Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje:
da se vzdržite nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti,
ne pa v poželjivi strasti kakor pogani, ki ne poznajo Boga.
Kirega boga je te poznal župnik pedofil?
Boga zla?
Pogan v mašniški preobleki – to so župniki pedofili.
Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi.
Med ljudstvom pa so nastopili tudi lažni preroki,
kakor bodo tudi med vami lažni učitelji,
ki bodo skrivaj uvajali pogubne ločíne.
Celo Gospodarja, ki jih je odkupil, bodo tajili.
S tem si bodo tudi nakopavali naglo pogubo.
In mnogi bodo sledili njihovim razuzdanostim in po njihovi krivdi se bo preklinjala pot resnice.
Zaradi svoje lakomnosti vas bodo izkoriščali z izmišljenimi besedami.
Toda obsodba nad njimi že davno ne počiva in njihova poguba ne dremlje.
Je kriva biblija ( učbenik morale )?
Nikakor.
Krivo je zlo v srcu človeka.
Kdor je zloben v srcu bo tud delal zla dejanja.
Preklet, kdor leže k sestri, hčeri svojega očeta ali hčeri svoje matere!
Preklet, kdor izkrivlja pravico tujca, sirote in vdove!
Če pa kdo na polju sreča zaročeno dekle in ji stori silo in leži pri njej, naj umre samo moški, ki je ležal pri njej.
Dekletu pa ne smeš nič storiti; nima greha, ki bi zaslužil smrt; s to stvarjo je namreč tako, kakor če se kdo vzdigne proti svojemu bližnjemu in ga ubije.
Kajti na polju jo je srečal in naj je zaročeno dekle tudi vpilo, ni bilo nikogar, ki bi ji lahko prihitel na pomoč.
Zlo je na silo zlo!
Preklet, kdor zapelje slepega na poti! In vse ljudstvo naj reče: ›Amen.‹
Ljubi Bog ljubi ljubezen v srcih ljudi.
Ljubezen v srcu je svoboda ljudem.
Ljubezen osvobaja sužnje zla.
Res je amen.
Lep pozdrav
PRILIKA (ŠANSA)
Prispeval/a: Lario dne sreda, 11. marec 2009 @ 14:11 CET
Že od pamtiveka vse religije sveta izkoriščajo nesreče in katastrofe (največkrat jih povzročajo same) za svojo promocijo oziroma nasilno infiltriranje SVOJE VERE v življenje vseh zemljanov. Prednjačii RKC s svojim (v današnjem času neprimerno ideologijo) nasilnim obnašanjem do drugače mislečih. Poleg tega, da je RKC, kar e tiče religije, v manjšini, se šopiri po celem svetu in tudi v SLO, da ima nevemkoliko svojih privržencev. V resnici štejejo tudi nasilno krščene OTROKE ZA SVOJE OVČICE.
Vsepovsod se najde kakšen "vaški posebnež", ki se nas loti z ustavnimi pravili, zakonom, prefinjenimi načeli enakopravnosti, demokratičnimi načeli, referendumsko pravico (soseda je treba zjebat) itn.
Če premore človek le malček čustvene inteligence, bo prisluhnil sočloveku, kaj mu govori. Nekateri pa kar kopirajo in kopirajo in še kopirajo eno in isto sranje dan na dan. Poskušajo nam dopovedati, da so v bibliji napisane samo pozitivne trditve, ampak jih mi nismo spopsobni pravilno prebrati.
Ker mi skeptiki, nekateri ne verjamejo bibličnim pravljicam, nasprotujemo RKC, smo vsi zavrženci in ljudje drugega razreda v očeh božjega namestnika. Zlasti nekateri prisotni fanatiki na "Pozitivkah" so zelo aktivni v smeri, da nas prestrašijo s peklom, izobčenjem in podobnimi NASILNIMI besedami. Nekateri se tudi poslužujejo podlih podtikanj in dejanj.
Ker so nekateri bili vzgojeni v krščanskem duhu (tudi meni so kazali slike Adama in Eve v raju. Prisilili so me brati Prvi katekizem v katerem je bila slika vesoljnega potopa v kateri je bila podoba človeka, ki se je utapljal , čisto podoben je bil našemu sosedu, in tega soseda sem se potem neizmerno bal.
Ker sem v otroški dobi doživljal in videl veliko fizičnega i n zlasti psihičnega nasilja, me tukajšne sprenevedanje nekaterih piscev ne preseneča. Zlasti me ne presenečajo histerični odzivi in prav te odzivi so zaskrbljujoči zaradi tega, ker je histeričen karakter nepopravljiv. Bi bilo pa zelo dobrodošlo, da se taki tega vsaj zavedajo. Je pa res; slej ko prej bodo spet udarili, saj nikakor ne morejo iz svoje kože.
Vsakemu bi priporočal, da se vrne v svojo otroštvo (če je le mogoče), tako bo prišel do nekaterih presenetljivih spoznaj, zakaj danes reagira tako kot reagira.
Razumeti sebe je najpomebnejše na svetu.
LP
Relikt svetopisemske morale
Prispeval/a: MC dne sreda, 11. marec 2009 @ 14:33 CET
http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042250105
Brazilski nadškof Jose Cardoso Sobrinho je dejal, da so "Božji zakoni nad državnimi". "Če so državni zakoni v nasprotju z Božjimi, potem ne veljajo.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042250950
Očim, ki naj bi zlorabljal tudi dekličino invalidno sestro, ne bo izobčen, saj je „splav – uničiti nedolžno življenje – hujše dejanje kot posilstvo,“ je razložil Sobrinho. Odločitev nadškofa, da izobči vse vpletene v primer noseče in zlorabljene 9-letnice, je podprl tudi vatikanski kardinal Battista Re.
Če tile Vatikanski celibatisti niso trčeni, potem res ne vem, kdo je. Mogoče samo še Talibani in Ajatole. Ampak, saj so itak vsi iz istega - Abrahamovega gnezda!
p.s.:
Dejstvo, da očima - posiljevalca svoje hčere in njene 14-letne invalidne sestre niso izobčili iz RKC, lahko samo pozdravimo. Naj pedofili ostanejo skupaj v isti druščini!
Sveto pismo Biblija
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 11. marec 2009 @ 18:25 CET
Ja, biblija je pozitivna pozitivka od začetka do konca.
Kdor ni pozitiven v srcu je tud za pozitivno slep in tak pozitivno vidi antipozitivno.
Ljubi Bog ljubezen obstaja, ljubiš torej ljubiš ljubezen.
Al te lahko kdo prisili, da ljubiš?
Ni možno, ker na silo ni ljubezen.
Čuden duh vlada v katoliški cerkvi ampak ljudje še zmeraj hodijo v rimo katoliško cerkev.
V čem je finta?
Sprejeli so tako vero v srce, verjamejo kar jim župnik reče.
Malo tud prelistajo biblijo in, če jim ni jasna, jim jo raztolmačijo župniki, ki so baje po profesiji vsi doktorji teologije.
Posiljena deklica iz Brazilije ni osamljena v svoji bridkosti.
Protestanti se pohčijejo na veroizpoved rimo katolikov, zakramente, i.t.d., ker so dojeli iz biblije pravo resnico namreč ljubi Bog ljubi ljudi brez vmesnih kaplanov.
Le ljubi Bog odpušča grehe.
To je vedo tud Martin Luther ( Luder ), ko je zabijal svoje teze na vrata in se na koncu rabote še pohcal na cerkvo.
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Martin_Luther)
Je pa tud res, da rimo katolikom mogoče že škodi celibat.
Saj, dokler so se še ozirali na vdove duhovnikov še niso poznali celibata.
Al so meli premalo gnara za vzdrževanje svojih vdov al pa si je spet kaki pametni sveti franček izmislo teorijo vzdržnosti kao brezmadežnost.
Kajti to je Božja volja, vaše posvečenje:
da se vzdržite nečistovanja, da vsakdo izmed vas ohrani svoje telo v svetosti in časti,
ne pa v poželjivi strasti kakor pogani, ki ne poznajo Boga.
Zgornji citat ni mišljen, da se župnik mora odpovedat ženi ampak, da se odpove nečistovanja to je pederstva v bilo kaki obliki.
»To je končno kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala móžinja,
kajti ta je vzeta iz moža.«
Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.
( Zaradi ženske bo mož zapustil starše, da bo eno z ženo )
Človek je ustvarjen, da ljubi človeka, dobesedno.
Pa sveta žegnana vodica, pa kdo si je to izmislo?
Žegnana vodica je dobra le za Drakulo kot česen.
Konje tud baje žegnajo, vse žegnajo, kar se jim zdi špica kar pošpricajo.
Ti, pa vi vsi, ki tak ljubite biblijo, se sploh zavedate kdo je Sveto pismo prvi in najbolj goreče prepovedal folku in jih na velikih grmadah skuril skupaj z ljudmi?
Jih univerzalno kopirate?
Uvod:
(http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pavlovic-nina.pdf)
V diplomskem delu sem pisala o Bibliji, uspešnici, najbolj razširjeni knjigi v vsej zgodovini.
Hkrati pa moramo vedeti, da ni bila nobena druga knjiga v zgodovini tarča tako prostaških napadov in bila tako osovražena.
Biblijo so javno sežigali od srednjega veka pa vse do dvajsetega stoletja.
Branje Biblije ali njeno razširjanje so v prejšnjih stoletjih kaznovali z mučenjem in smrtjo.
Rimskokatoliška cerkev je prepovedala prevajanje Biblije.
Njena vsebina naj bi ostala skrivnost, neprevedena v jezike preprostih ljudi.
Upali so, da bodo tako preprečili pojav, ki so ga poimenovali herezija, dejansko pa je šlo za izpodbijanje njihove avtoritete.
Biblija pa ni preživela le srditega nasprotovanja, ki je zadevalo njene prevajalce, temveč je preživela tudi silne napade sodobnih učenjakov; intelektualni napad protestantske cerkve.
Dejstvo, da je ta izjemna knjiga preživela vse do danes, je že kar čudež.
Prepisovalci Biblije in kasneje prevajalci so požrtvovalno prispevali k temu, da je biblija preživela.
Tako pa je biblija imela velik vpliv na svetovno umetnost, jezike, glasbo, religijo in kulturo.
…javno sežigali slovenske knjige…
(http://www.drustvo-primoztrubar.si/sl/drustvo)
Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi.
Lep pozdrav
Relikt svetopisemske morale
Prispeval/a: MC dne petek, 13. marec 2009 @ 16:58 CET
Poročilo ameriških škofij: Število prijav spolnih zlorab s strani duhovščine lani za 16 odstotkov višje kot leto prej
Število prijav zlorab se je lani v primerjavi z letom poprej zvišala za 16 odstotkov, ko so žrtve prijavile 691 primerov. Podobno kot prejšnja leta, je več kot 80 odstotkov obtožene duhovščine mrtve, pogrešane ali že izstopilo iz cerkve.
Presenetljiv pa je podatek, da je 40 odstotkov takšnih, ki jih v prejšnjih letih še nihče ni prijavil zaradi zlorabe.
http://www.dnevnik.si/novice/svet/1042251569
Sveto pismo Biblija
Prispeval/a: Lario dne sobota, 14. marec 2009 @ 08:21 CET
Fredi,
le kaj počnete s seboj takrat, ko vas grešnike potihoma obiščejo zle misli? Se jih sramujete, jih s pomočjo molitve odstranjujete iz svoje glave, se spopadete z njimi na pravi način? Če takrat vzameš v roko biblijo, te je strah lastnih misli. Zle misli se ti vrnejo kljub branju biblije.
Sicer pa; vi grešniki greste v nedeljo k maši in ste oproščeni vseh grehov. Nov teden pričnete nedolžni kot otrok. Vsak dan pa se v vas prikradejo tudi zle misli, vendar za vas to ni problem, saj vam bo bog grešne misli v nedeljo zopet oprostil. Večina vas grešnikov razmišlja ravno na tak način, kot sem ga opisal. Jasno ti Fredi si izjema. Ti ne pripadaš nedeljskom grešnikom. Tebi je bog že oprosti ko nam posreduješ odlomke iz biblije tu na Pozitivkah.
Jutri je nedelja. Nekateri si že zapisujejo, kaj so slabega počeli čez teden. Zelo se veselijo, ko si bodo jutri olajšali dušo.
Kaj vse ljudje počnejo zaradi strahu.
Bog s teboj Fredi
Svoje postave bom dal v njihov razum, v njihova srca jih bom zapisal.
Prispeval/a: Fredi dne sobota, 14. marec 2009 @ 09:09 CET
Pravilno si ugotovil izjeme namreč so Slovenci, ki jih boli patak za nedeljsko mašo in izpoved grehov župniku.
Živel sem življenje v svetu z svetom, po spreobrnjenju ugotovil, da sem ga na vlko sral, se pokesal in živim dalje v svetu ter se trudim, da tud brez svetnih grehov.
Nisem popoln, včasih se prikrade kakšna grešna misel ampak takoj ugotovim, da se takrat ljubezen oddaljuje zato se raje oddaljim v mislim od greha, da se zopet ljubezen približa.
Biblija je Sveta knjiga.
V komer srcu tiktaka ljubezen je že skapiral, da je bolje ljubit človeka kakor grešit zoper ljubezen zoper človeka.
Današnji dan je pravšnji za oddih misli in srca, da se malce preštudiraš.
Sin človekov je namreč gospodar sobote.
Logika, zle misli se ti vrnejo kljub branju biblije, če ni ljubezen v srcu.
Invizitor je tud mel nonstop pred očmi čarovnice, na ljubezen do sočloveka pa ni niti pomislil, ker ni mogel namreč v srcu ni blo usmiljenja.
Simpl, v komer srcu ni usmiljenja tud ni sočutja, ljubezen do ljudi.
Ni kopičenja grehov.
Greh je greh.
Eden al sto je isto.
Ubiješ človeka – grešiš zoper človeka, zoper ljubezen.
Ni poanta v tem, da grešiš, se izpoveš in zopet grešiš.
Skapiraj, kak to, da se ti ponavlja greh v mislih spet in spet.
Ljubi in zli bo bežal pred tabo.
Očiščen boš zle misli na greh.
Čao
Svoje postave bom dal v njihov razum, v njihova srca jih bom zapisal.
Prispeval/a: Lario dne sobota, 14. marec 2009 @ 12:31 CET
Fredi,
saj bi še nekako razumel nekega preprostega človeka, ki gara cel teden po njivah, da zasluži za ljubi kruhek in gre v nedeljo k maši in se spove, da je mogoče pomislil na hudiča, ker mu je svinja razrila njivo in jo more na novo posaditi, da bodo otroci imeli kaj jesti. Far s prižbnice pa rjove, da je kljib temu grešnik ker je sploh pomislil na hudiča in mora od zdaj naprej paziti tudi na take misli; se pravi; pač je bog tako hotel, da ima kmet razrito njivo.
Far in ti nimata razrite njive. Vidva se lahko obešata na biblijo in tupita po svoje, saj sta sposobna razlagati kar piše v bibliji, zlasti far je sposoben povedati kako se vzgajajo otroci, saj jih tudi zna delati.
Frerdi, zelo priporočljivo bi bilo, ko bi farji in ti kaj povedali iz svojih izkušenj.
Nimate jajc za take podvige, oziroma jih mate za.................
Bog s teboj
Jajcar
Prispeval/a: Fredi dne nedelja, 15. marec 2009 @ 01:17 CET
Pa o kakih jajcah ti sploh govoriš, ha?
Boli me patak, če far s prižnice rjove, pa?
Daješ me v isti koš kot katoliškega farja.
Mrziš vse kar je katoliško, tvoje prepričanje, boli me patak.
Povej pravi razlog zakaj me zaničuješ!
Al ti naj izpišem tebi na ljubo kaki bljuti brezvezni pederski stih?
Pa kdo sploh si, da bi me lahko razumel, ha?
Eno in isto tupiš.
Zjodlani fafonja odfafaj kako svojo jajco!
Čao
Jajcar
Prispeval/a: Lario dne nedelja, 15. marec 2009 @ 07:50 CET
Bravo Fredi
Bog s teboj
Jajcar
Prispeval/a: Lario dne nedelja, 15. marec 2009 @ 12:41 CET
Ja še nekaj Fredi,
zmogel si napisati 10 (deset) polovičnih vrstic kar tako iz svojih misli.
Vseeno bi bilo bolje, da se vrneš k stari praksi, drugače se boš hinrihtal, potem pa hinlego.
Še bolje pa bi bilo, da greš s toljago nad bedblubojse, tam bi svojo napadalnost lahko bolj vijoličasto prikazal.
LP
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal.
Prispeval/a: osh-kosh dne nedelja, 15. marec 2009 @ 19:34 CET
ne bi se strinjal s tem
,,Kdor je zloben v srcu bo tud delal zla dejanja,,
nihce ni zloben ko pride na ta svet,zlobnega ga naredijo starsi in okolje.upam da ti nisi tako zagrenjen zaradi slabih starsev in slabega okolja.
mogoce bi ti preucevanje zivljenja svetlane makarovic pomagalo k bolj strpnim odnosom
Kdor je ljub v srcu bo tud delal ljuba dejanja
Prispeval/a: Fredi dne ponedeljek, 16. marec 2009 @ 00:29 CET
Resnično, povem vam:
Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!
Otroci v srcu le ljubijo ampak otrok tud odraste.
Obstaja trenutek v življenju, ko se človek odloči za pot življenja.
Odločitev je preprosta, ni treh poti, tud dveh ni.
Pot življenja je lahko zvita kakor kača, greš od repa do glave, ki te na koncu požre al pa ravna kakor ljubezen ljubi brez ovinkov le ljubezen ( človek ljubi človeka ( brez materialnih predsodkov, brez zla v srcu )).
Okolje in starši vplivajo na otrokovo vzgojo in presojo ampak pride moment odločitve v srcu, ko se človek odloči za življenje ali smrt.
Beri biblijo za duhovno izgrajevanje samozavesti.
Pomaga tud molitev v srcu iz srca.
Razumeš, da se Hitler ni rodil ampak ga je ustvaril Adolf?
Lep pozdrav