|  VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO
Redefinicija odnosa država verske skupnosti
V Sloveniji ureja področje verskih skupnosti, poleg ustave, tudi Zakon o verski svobodi, ki bi moral dosledno upoštevati 7. člen ustave, tako v pogledu ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi enakopravnosti verskih skupnosti. Vendar pa temu ni tako, saj ta predpis ne sledi ustavnim določilom iz 7. člena. Da ZVS ne sledi ustavnim določilom, je razvidno tudi iz mnogih reakcij javnosti, manjših verskih skupnosti in dela politike, ki so se pojavile v času priprave in sprejemanja omenjenega zakona. Dejstvo, da je Državni svet dal veto na ta zakon, kot tudi dejstvo, da je ZVS predmet ustavne presoje, torej presoje skladnosti z ustavo, tudi kaže na to, da z zakonom „marsikaj ni v redu“.
Vsega tega se očitno zaveda tudi sedanja vladna koalicija. Zato je, vsaj po našem mnenju, zapisala v svojo koalicijsko pogodbo tudi člen 11.7, v katerem piše, da bodo partnerji pogodbe redefinirali odnos države in verskih skupnosti ter pri tem upoštevali določili 7. člena ustave o ločenosti države in verskih skupnosti ter njihovi enakopravnosti. Da je nujno potrebno izvršiti redefinicijo odnosa države in verskih skupnosti pa jasno kaže tudi odziv na koalicijsko pogodbo s strani katoliške cerkve, ki je v strahu, da ne bi izgubila svojih neustavnih privilegijev, napadla državo in ji očitala, da naj bi prišlo do grobe in škodljive manipulacije in politizacije cerkve.
Zato smo pripravili predlog redefinicije omenjenega odnosa med državo in verskimi skupnostmi ter predlagamo vladi, da ga sprejme in v tem smislu pripravi nov zakon o verskih skupnosti, ki bo temeljil na doslednem upoštevanju 7., 41. in drugih členov ustave. Ta zakon bi moral sloneti na načelu, da država ne sme financirati verskih skupnosti, njihovih institucij, njihove dejavnosti, niti neposredno niti posredno, seveda ne tudi s cerkvijo povezanih oseb. Tako seveda država ne sme financirati kuratov v vojski, bolnišnicah, zaporih in drugje, kot tudi ne prispevkov za socialno varnost duhovnikov, seveda pa tudi ne osnovnih in srednjih katoliških šol, medijev in podobno. Pravtako bi zakon moral sloneti na načelu, da deli verskih skupnosti ne morejo biti del državne oz. javne sfere. Zato del javne sfere ne more biti teološka fakulteta, vojaški ali drugi kurati, blagoslovov državnih oz. javni objektov ne sme biti. Država mora v zakon vgraditi tudi varovalke, da zaščiti načelo ločenosti države in verskih skupnosti kot tudi kaznovalne določbe, če se kršijo načela iz 7. in 41. člena ustave. Še posebej mora država pri redefiniciji odnosa verskih skupnosti in države biti pazljiva na položaj otrok v nekaterih verskih skupnostih, npr. v katoliški cerkvi, saj ta cerkev brez soglasja otrok te otroke krsti, kar je v nasprotju z 41. členom ustave, ki tudi otrokom, ne gleda na starost, priznava versko svobodo, ki obsega tudi svobodo verske opredelitve. Ti otroci s krstom postanejo celo člani te cerkve, pri čemer iz nje niti ne morejo več celovito izstopiti, saj cerkev trdi, da jih na cerkev veže neizbrisna zakramentalna pripadnost.
Na tiskovni konferenci, ki bo
v petek, 27.2.2009 ob 11.00 uri
v prostorih MOL, četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana
vam tako želimo predstaviti:
Tematiko bosta predstavila:
-
Moris Hoblaj, teolog in sociolog, podpredsednik društva in
-
Vlado Began, odvetnik in pravni zastopnik društva.
Tekst predloga vladi je dosegljiv na naslovu
www.zrtve-cerkve.org/redefinicija%20vlada1%20-%2023.2.2009.doc
Prisrčno vabljeni!
Predsednica Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve:
Janja Škrjanc
Vabljeni:
- mediji oz. novinarji
- poslanci in državni svetniki
- vlada in drugi državni organi
- zainteresirana javnost
_________________________________
Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Sejmišče 1, 4000 Kranj
Tel.: 041 214 233
TRR: 05100-8011968046
http://www.zrtve-cerkve.org/ |
NE ZAMUDITE
Redefinicija odnosa država verske skupnosti
Prispeval/a: Pozitivke dne torek, 24. februar 2009 @ 23:35 CET
Tatjana, prisoten bo tudi Moris Hoblaj.
LP Igor
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 00:55 CET
V Sloveniji z krstom otrok dejansko starši priznajo svojo pripadnost katoliški veri.
Ampak hecno, ker otroke dajo krstit tud ateisti, ki so le ob krstu v cerkvi in nikdar več.
Pač taka navada.
Židi otroke obrezujejo, ker odrasle preveč boli.
En Gospod, ena vera, en krst: en Bog in Oče vseh, nad vsemi in po vseh in v vseh.
Ob polnoletnosti oziroma odraslosti prakticirajo protestanti.
Država nima takih mehanizmov, da bi preprečila voljo ljudi kar je tud prav namreč smo v svobodni državi Sloveniji kjer je tud veroizpoved svobodna volja.
Protestant se izogiba katoliške cerkve kakor se katolik izogiba univerzalniga življenja.
Al ste Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve res ateisti?
Oziroma lažje vprašanje al ste kristjani po Svetem pismu?
Kdor pa Bogu ne veruje, ga je naredil za lažnivca, ker ni veroval v pričevanje, s katerim je Bog pričeval za svojega Sina.
Boli me patak za zakramentalno pripadnost kakor za zli hujskače proti krščanski veri.
Kdaj pridejo na grmado zlobe protestantske vere, da jih zažgete?
Al boste kurli tud biblije?
In katera vera bo še dovoljena?
I love animal, ha.
He he.
»Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?«
Tud Drava je vredi.
In zmaga, ki premaga svet, je naša vera.
Vera v ljubezen.
Ljubi Bog je svoboda v srcu.
Lep pozdrav
Znotraj mere dobrega okusa
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 25. februar 2009 @ 10:20 CET
bojim se, da podcenjuješ moj razum in pomen mojega zavzemanja za človekove pravice, ko navajaš, da naj bi se udeležila tiskovne konference Društva o zaščiti ustave in krivice cerkve. Kljub svojemu nagnjenju za razumevanje šal, se bojim da so ti popustile vajeti dobrega okusa, ko me napotuješ na srečanje s Hoblajem. Očitno ti je primanjkovalo volje, da bi spoznal bistvo mojega odzivanja. Soočenje s problemi nima čustvenega obeležja, ampak čisto racionalno in razumsko dejanje lepe etike in obzirnosti do večine svojega naroda, ki je veren in ima pravico s tem živeti v neideološkem prepričevanju in nasilju nekega Hoblaja, ki še slovenskega jezika ne obvlada in naj bi bil po mojem vedenju tudi državljan tuje države. Med našimi akademskimi izobraženci imamo dovolj zgodovinsko, filozofsko in obče kulturno vsestransko razgledanih oseb, vrednih pozornosti tistih, ki zadovoljujemo človekove kulturne in druge potrebe na smotrn in človekovega dostojanstva vreden način. Nivo te ekstremne skupine, ki posega s svojo kompulzivno govorico v moj etični prostor, me ne zanima. Če tebe zanima simbolni pomen njihovega ravnanja, se boš gotovo udeležil njihovega shoda.
Odnosi med cerkvami in državo so vprašanja, ki ne sodijo v pristojnost omenjenega pravnega subjekta in sem jim v svojih komentarjih posvetila dovolj objektivne pozornosti. Znotraj tega odnosa ne mislim več tratiti svojih energij, niti razpravljati na ravni, ki ni imela nikoli nobene intelektualne ravni in smotra, razen obrabljenih parol, ki niso služile nikomur.
Tatjana Malec
Znotraj mere dobrega okusa
Prispeval/a: Pozitivke dne sreda, 25. februar 2009 @ 11:28 CET
Tatjana Malec, kritik Morisa Hoblaja
Moj komentar ni bil mišljen kot slabonameren. Izhajal sem le iz tega, da sem v mnogih tvojih komentarjih zasledil, da pozivaš Morisa Hoblaja naj se ne skriva. In ker bo dotični gospod prisoten na novinarski konferenci, sem pomislil, da bi mu rada kakšno povedala. Pisala si tudi, da ti pošilja neukusne maile in to bi kot javna oseba lahko pred vsemi novinarji obelodanila.
Mene ta vprašanja omenjenega društva niso nikoli zanimala, niti se nisem obremenjeval z pisanjem Morisa Hoblaja, zato na novinarski konferenci ne mislim sodelovati. Niti se ni omenjeni gospod nikoli obrnil name ali celo poizkusil vzpostaviti kakšen kontakt z menoj.
Pozdrav na obalo.
LP Igor