Slovenija bo 12. marca tretjič prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji. Prioriteta bo po besedah okoljskega ministra Karla Erjavca, ki se je v Ljubljani sestal z generalnim sekretarjem konvencije Marcom Onidom, prenos protokolov konvencije na lokalne ravni.

Slovenija bo predsedovanje konvencije prevzela na konferenci pogodbenic, ki bo od 10. do 12. marca v Evianu v Franciji. Erjavec in Onida sta sicer podpisala sporazum o administrativno-tehnični pomoči v času predsedovanja.

Med prioritetami v času slovenskega predsedovanja konvenciji bo implementacija protokolov konvencije na lokalni ravni. "Konvencija na abstraktni ravni nudi dobro zaščito alpskemu svetu in tudi ustrezen razvoj, vendar če ne bomo dosegli implementacije na lokalni ravni, ni pričakovati, da bi lahko uspešno izvajali zapisano v alpski konvenciji," je po srečanju z Onidom dejal Erjavec.

Slovenija, ki je konvenciji predsedovala že v letih 1995-1996 in 1997-1998, bo pozornost posvetila tudi podnebnim spremembam, med drugim v luči krčenja ledenikov, zmanjševanja količin vode v južnih Alpah in naravnih nesreč, je dejal minister, ki pričakuje uspešno predsedovanje.

Onida je povedal, da bodo morali na konferenci pogodbenic v Evianu sprejeti akcijski načrt za delovanje konvencije. "Izredno pomembno bo uvajati določila konvencije na nacionalni in predvsem lokalni ravni, in sicer predvsem določila glede podnebnih sprememb in upravljanja z vodami," je dejal.

Ukrepe za varstvo in trajnostni razvoj Alp opredeljujejo različni protokoli konvencije. Doslej so bili pripravljeni protokoli s področij urejanje prostora in trajnostnega razvoja, varstva narave in urejanja krajine, hribovskega kmetijstva, gorskega gozda, turizma, energije, varstva tal in prometa.

Pri slednjem sta sogovornika izpostavila, da je pomembno, da protokol o prometu ratificira tudi EU. "Če bi posamezna država želela uvesti strožji režim npr. za tovorna vozila, bi sprožila ostro reakcijo drugih držav," je opozoril Onida. Protokol o prometu je večina članic EU že ratificirala, ni ga pa še EU sama, zato bo skušal Erjavec pri češkem predsedstvu doseči premik na tem področju.

Alpska konvencija je bila podpisana 7. novembra 1991 v Salzburgu, in sicer so jo takrat podpisale Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Liechtenstein in Švica. Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993, Monako pa se je pridružil kasneje s podpisom dodatnega protokola. Konvencija je začela veljati 6. marca 1995.

Vir: umanotera.org/etc