Savitra
6. abonmajski koncert
3. februar 2009 v SNG Maribor ob 19.30
4. februar 2009 v SF Ljubljana ob 19.30

Godalni kvartet in oboa

Francesco Senese, violina
Eva Kristine Vasarhelyi, violina
Daniela Ivanova, viola
Patricio Serino, violončelo
Matjaž Rebolj, oboa

W. A.Mozart: Kvartet za oboo in godala, KV 370
Allegro
Adagio
Rondeau

Vito Žuraj: Kvintet za oboo in godala (2008) – krstna izvedba

***
A. Bliss: Kvintet za oboo in godala
Assai sostenuto
Andante con moto
Vivace

A. Bax: Kvintet za oboo in godala
Tempo molto moderato
Lento espressivo
Allegro giocoso

O programu

W. A. Mozart: Kvartet za oboo in godala KV 370
Wolfgang Amadeus Mozart je zimske mesece, na prehodu iz leta 1780 v 1781, preživljal v Münchnu, kjer je pripravljal in urejal še zadnje podrobnosti pred premierno predstavitvijo svoje opere Idomeneo. V času teh priprav je imel v Münchnu priložnost srečati izjemnega oboista Friedricha Ramma, za katerega je napisal Kvartet za oboo, violino, violo in violončelo v F – duru, KV 370. Prav zato je v kompoziciji oboi pripisal najvidnejšo in najzahtevnejšo vlogo.    

*Vito Žuraj: Kvartet za oboo in godala (2008 – krstna izvedba)

***
Angleška skladatelja Arthur Bliss in Arnold Bax spadata v isto obdobje britanskega ustvarjanja med obema vojnama. Med nastankoma njunih kvintetov za oboo in godala je le nekaj let razlike. Arthur Bliss je omenjeni kvintet napisal leta 1927, Arnold Bax pa svoj kvintet pet let pred njim, leta 1922. Tako je Baxova kompozicija verjetno vzpodbudila Blissa k zapisu svoje. Skladbama z enako instrumentacijo in obdobjem nastanka je skupen močan vpliv ljudske glasbe britanskega otočja, predvsem tradicionalne irske plesne glasbe »jig«. Razlike med njima pa so očitne v skladateljskem oblikovanju kvintetov.

Blissov Kvintet za oboo in godala odseva značilnosti pozno romantičnega, grenko-sladkega lirizma, v katerega vpleta kompleksne ritmične efekte, kontrastne glasbene stile in agresivne disonance. Napisal ga je po naročilu ljubiteljice glasbe Elizabeth Sprague Coolidge, za izvedbo na njenem Glasbenem festivalu v Benetkah. Leta 1927 je bil tam tudi premierno predstavljen v izvedbi priznanega oboista Léona Goossensa in godalnega kvarteta Venetian Quartet.  Na naslednji ponovitvi, leta 1932, je za omenjeni Kvintet osvojil nagrado Albana Berga v okviru festivala Mednarodnega združenja za sodobno glasbo - ISCM (International Society of Contemporary Music) na Dunaju.

Baxov Kvintet za oboo in godala pa ne izpostavlja kompleksnosti ritmičnih poudarkov in kontrastov, ampak temelji na impresivnih godalnih harmonijah, ki v svojem sozvočju skladbi dajejo orkestralno barvo. Nasproti vlogi godalnega kvarteta je postavljena virtuozna in skoraj solistična vloga oboe, ki je bila  prav tako posvečena izvedbi odličnega britanskega oboista Léona Goossensa. Leta 1924 jo je premierno predstavil skupaj z godalno zasedbo Kutcher Quartet  v okviru komornih koncertov, ki jih je prirejala Adele Maddison v londonskem Hyde Park Hotelu.          

(Izvajalci)

Francesco Senese je glasbeno pot začel pri sedmih letih na glasbeni šoli Roberto Goitre v Colicu. Šolanje je nadaljeval na konservatoriju Giuseppe Verdi v Comu, kjer je diplomiral z odliko. Znanje violine je izpopolnjeval tudi pri maestru Sergeju Krilovu.
Je dobitnik več prvih nagrad na tekmovanjih v Italiji  in Švici.  Francesco nastopa kot solist in v komornih zasedbah po Italiji, Nemčiji, Nizozemski in ZDA.
Je član orkestra Mozart v Bologni, komornega orkestra v Mantovi in asistent koncertnega mojstra v milanski Scali. Dejaven je tudi v orkestru Pro Musica v Padovi.

Bolgarska violistka Daniela Ivanova se je pri štirih letih pričela učiti violino in klavir, kasneje pa se je posvetila violi. Študij je dokončala na dunajski Visoki šoli za glasbo in umetnost pri prof. Hans Peter Ochsenhoferju.
Je prejemnica številnih štipendij, med drugim eminentne Karajanove štipendije ter zmagovalka več tekmovanj.
Kot komorna glasbenica ter solistka koncertira po vsem svetu. Izobraževala se je pri znanih umetnikih, kot so Yuri Bashmet, Michael Kugel in drugi. Na Dunaju velja za mlado super zvezdnico.

Eva Vasarhelyi je violinistka izredne kvalitete in virtuoznosti. Sicer je tudi članica nacionalne Danske opere, sicer pa koncertira po svetu kot komorna glasbenica. Svojo strast do violine in glasbe kaže v vseh oblikah koncertiranja – solistično, komorno kot orkestralno. Že nekaj časa je tudi del Savite in je vitalni člen nastajanja in rasti zgodbe zaupanja - Savitre.

Matjaž Rebolj je solo oboist Slovenske filharmonije. Leta 1999 je pri 18 letih ustanovil svoj prvi simfonični orkester, ki je deloval dve leti in požel enkratne kritike.
Leta 2002 je z odliko zaključil Akademijo za glasbo v Ljubljani pri profesorju Božu Rogelji ter v letu 2004 s posebno odliko zaključil podiplomski študij s posebno odliko pri profesorju Christianu Wetzlu na Visoki šoli za glasbo in teater »Felix Mendelsohn Bartholody« v Leipzigu. Je solist in redni član orkestra Slovenske filharmonije. Od leta 2005 je glavni dirigent komornega orkestra Savitra, ki je že s prvim koncertom navdušil občinstvo in kritike.
Je umetniški vodja Kulturnega društva Savitra in idejni oče Umetniške organizacije Savitra.

Violončelist Patricio Serino je diplomiral na konzervatoriju S. Cecilia v Rima pri prof. Massimu dei Voti z odliko. Tam je tudi magistriral ter prejel prestižno nagrado pod pokroviteljstvom predsednika Italije.
Izobraževal se je na več mojstrskih tečajih,  na akademiji v Baselu, na akademiji v Sieni in drugod.
Je prejemnik številnih mednaornih nagrad, posebej izstopa prva nagrada na tekmovanju "Premio Trio di Trieste", ki mu je odprla pot na mnoge festivale ter gostovanja v tujini
(Evropa, Rusija, ZDA, Čile, Argentina, Brazilija, Urugvaj).
Kot solist se je uveljavil z orkestri, med katerimi so Orkester Rima iz Lazia, Rimski simfonični orkester, ansambel Terzo Suono in Camerata Italica di G. Carnini.
Kot komornik je koncertiral z ansambli kot so Ars Trio, kvartet Bernini, Sekstet Leonardo in kvartet Michelangelo iz Rima.
Zadnji dve leti deluje v triu David, s katerim so pred kratkim posneli CD ploščo v Londonu.

Vito Žuraj je prvi slovenski skladatelj, ki se je na povabilo slovenskih državnikov septembra 2001 imel čast predstaviti na avtorskem večeru v Državnem zboru v Ljubljani. Istega leta je izdal svojo prvo avtorsko CD ploščo, dve leti kasneje še drugo. Leta 2001 je za izjemne dosežke na področju kompozicije prejel tako Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani kot tudi Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, leta 2003 tudi nagrado Tolkalnega studia Akademije za glasbo v Ljubljani. Na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum 2002 v Parizu je s skladbo Musica da camera dosegel 4. število tock v kategoriji pod 30 let. Njegova dela so bila izvajana na številnih domačih in mednarodnih festivalih sodobne glasbe, med drugim na Ticino Musica 2003, ISCM Svetovnih glasbenih dnevih 2003 in 2004 ter Festivalu sodobne glasbe Darmstadt 2004.